prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti navodila avtorjem kazalo rubrik


Branko Goropevšek (1966–2012)


V sredo, 19. septembra 2012, smo se poslovili od direktorja Osrednje knjižnice Celje in prijatelja mag. Branka Goropevška.

Magister Branko Goropevšek, profesor zgodovine in geografije ter bibliotekarski specialist, je bil rojen v Celju, 18. oktobra 1966.


Po uspešno zaključenem študiju leta 1991 se je zaposlil v Osrednji knjižnici Celje, na mestu vodje oddelka za domoznanstvo. Za direktorja OK Celje je bil imenovan leta 2001, to delo pa je opravljal vse do svoje prezgodnje smrti.


Leta 2000 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo in pridobil naziv magister zgodovinskih znanosti. Ker sta mu njegovi veliki poklicni ljubezni, ki sta odločilno zaznamovali njegovo poklicno in življenjsko pot – zgodovina in bibliotekarstvo –, vedno znova predstavljali izziv, je leta 2009 vpisal doktorski študij, ki bo, žal, ostal nedokončan.


Redki so ljudje s toliko življenjske energije, kot jo je imel Brane, in ki v času, ki nam je odmerjen, storijo toliko.


Branko Goropevšek je v obdobju 2001/2002 bil član sveta COBISS Inštituta za informacijske znanosti, v letu 2002 pa je bil imenovan tudi v Upravni odbor IZUM-a.


Leta 2003 je postal član Strokovnega sveta NUK-a, leta 2005 predsednik Strokovnega sveta Osrednje knjižnice Kranj in leta 2007 predsednik Strokovnega sveta Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.


V marcu 2006 je na podlagi odločitve Sveta Savinjske statistične regije bil imenovan v Regionalni razvojni svet Savinjske regije.


Od leta 2007 do leta 2009 je opravljal naloge predsednika Zveze splošnih knjižnic Slovenije, potem pa je bil član Upravnega odbora Združenja splošnih knjižnic.


Kot vodja domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje je vsa leta aktivno sodeloval pri razvoju slovenskega domoznanstva; do leta 1997 kot aktivni član Koordinacije za domoznanstvo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, leta 1997 pa je bil izvoljen za prvega predsednika novo ustanovljene Sekcije za domoznanstvo pri krovnem bibliotekarskem združenju. V zadnjih letih je aktivno sodeloval pri organizaciji in izvedbi bibliotekarskih zborovanj, ne samo kot član organizacijskega odbora, ampak tudi kot referent s področja domoznanstva.


Vseskozi je bil aktiven na področju slovenskega zgodovinopisja, saj je bil kot referent povabljen na več simpozijev (pogosto z mednarodno udeležbo) in strokovna posvetovanja s področja zgodovinopisja. Med letoma 1993 in 2000 je bil vključen v znanstveni projekt Zgodovina Severovzhodne Slovenije, zgodovina 1848
-1918.

Njegova osebna bibliografija šteje preko 200 bibliografskih enot, znanstvenih in strokovnih člankov, med njimi je tudi šest monografskih del. Vrsto let je kot pisec gesel sodeloval z Enciklopedijo Slovenije in pri Slovenski kroniki 19. in 20. stoletja. Bil je tudi urednik številnih zbornikov in drugih strokovnih publikacij.

V obdobju 1992-1996 je predsedoval Zgodovinskemu društvu v Celju. V tem obdobju sta bila pripravljena dva odmevna mednarodna simpozija, in sicer ob 100-letnici celjskega gimnazijskega vprašanja (1995) in 150-letnici Južne železnice (1996), društvo pa je začelo izdajati tudi revijo Zgodovina za vse.

Med letoma 2002 in 2004 je predsedoval Zvezi zgodovinskih društev Slovenije. V tem obdobju sta bila prav tako pripravljena dva odmevna simpozija, prvi v sodelovanju s SAZU-jem o Dušanu Kermavnerju (2003), drugi pa na temo Ženske v zgodovini (2004).

Poleg publicistične dejavnosti je vsako leto sodeloval tudi pri mladinskem raziskovalnem delu Mladi za Celje, in sicer kot mentor ter ocenjevalec raziskovalnih nalog. Bil je tudi član Rotary cluba Barbara Celjska.

Branko Goropevšek se je izobraževal tudi v tujini, med letoma 1993 in 1994 je bil v Gradcu kot štipendist štajerske deželne vlade, leta 1995 pa na Dunaju na Avstrijskem inštitutu za vzhodno in jugovzhodno Evropo. Oktobra 1999 je ob pomoči mednarodne organizacije PubliCA Training Placements v berlinski Deželni in mestni knjižnici spoznaval uporabo lokalnih in virtualnih virov v knjižnicah in njihovo razvejano domoznansko dejavnost. Bogato znanje, ki si ga je pridobil, je vpletal v vsakdanje delo knjižnice.

V letu 2010 je kolektivu Osrednje knjižnice Celje pod njegovim vodstvom končno uspela preselitev v obnovljene in dozidane prostore. Priprava in izvedba gradbenih del je od kolektiva in direktorja zahtevala vpetost v vse korake procesa - od iskanja številnih lokacij za Osrednjo knjižnico Celje, začasne selitve na nadomestno lokacijo ter končno nazaj na bregove Savinje.

S svojim delom in vztrajnostjo je bil mag. Branko Goropevšek eden tistih, ki so bili v Celju prepričani, da si mesto zasluži knjižnico, ki bo izpolnjevala vse sodobne standarde, kot jih narekuje knjižničarska stroka, knjižnico po sodobnih standardih, ki bo osrednje kulturno-izobraževalno in družabno središče mesta.

Brane, hvaležni smo ti za tvoje izjemno delo, predvsem na področju zgodovine in knjižničarstva ter za velik strokovni prispevek, pri katerem si uspel ujeti ravnovesje med sporočilom tradicije in izzivi prihodnosti ter v tem ravnovesju dovolil trenutku, da v stavbi in programu celjske knjižnice najde svoje mesto.

Za tabo, dragi Brane, ostaja veliko delo, strnjeno v prekratki življenjski okvir, ostajata pa tudi spomin in ponos, da nam je bilo dano s teboj prehoditi del tvoje bogate poklicne in življenjske poti.


v imenu Združenja splošnih knjižnic
Matjaž Neudauer

nazaj na kazalo

natisni članek


Knjižničarske novice 22 (9), str. 1-2

kolofon © 2004-2010 NUK - Vse pravice pridržane | impresum