prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti navodila avtorjem kazalo rubrik


Strukturni okviri za odprto, digitalno raziskovanje – strategija, politika in infrastruktura
Structural frameworks for open, digital research – strategy, policy & infrastructure, Kopenhagen, 11.–13. 6. 2012

Digitalna agenda za Evropo predvideva poenotenje raziskovalnih infrastruktur, predvsem čim bolj odprto in učinkovito upravljanje, deljenje ter ponovno uporabo znanstvenih in kulturnih informacij ter podatkov. V podporo tej usmeritvi je projekt Nordbib v okviru danskega predsedovanja Svetu Evropske unije organiziral konferenco o prehodu raziskovanja v digitalno okolje. Pri vzpostavljanju odprtih medobratovalnih (inter-operabilnih) infrastruktur so-delujejo organizacije in nacionalna telesa, zasnovati je potrebno politike, strategije in financiranje. Program konference se je zaključil z oblikovanjem priporočil Evropski komisiji glede upravljanje podatkov raziskav v programu Obzorje 2020.

DELAVNICA POVEZOVANJE ODPRTIH OBJAV S PODATKI RAZISKAV – OBLIKOVANJE POLITIK IN IZVEDBA

Evropska komisija je v podporo pilotu odprtega dostopa (Open Access Pilot in FP7) in z namenom izgradnje evropske infrastrukture odprtega dostopa financirala projekt Sedmega okvirnega programa Open Access Infrastructure for Research in Europe (OpenAIRE, 2009–2012, 38 partnerjev iz 27 držav). V njegovem nadaljevanju OpenAIREplus (2011–2014, 41 partnerjev iz 33 držav) se bodo partnerji osredotočili na povezovanje metapodatkov celotnih besedil objav z metapodatki podatkov raziskav in oznakami sofinanciranih projektov (t.i. obogatene objave, enhanced publications) ter na širši zajem metapodatkov znanstvenih publikacij (iz približno 300 repozitorijev, kompatibilnih s priporočili DRIVER). Na delavnici so bile predstavljene politike odprtega dostopa do podatkov raziskav, upravljanje slednjih in povezovanje s publikacijami. Navedene teme posegajo v področja delovanja financerjev, oblikovalcev politik, založnikov in upravljavcev repozitorijev. Raziskovalcem bodo omogočile dostop do podatkov raziskav drugih raziskovalcev in deljenje lastnih podatkov raziskav. Po besedah Neelie Kroes, evropske komisarke za Digitalno agendo, je deljenje podatkov in možnost njihove ponovne uporabe bistvenega pomena za znanost.

Oya Y. Rieger, Cornell University, ZDA. Vizija za odprte podatke raziskav.
Znanstveno komuniciranje vključuje ustvarjanje, izmenjavo in razširjanje znanja v kontekstu akademskega diskurza. Odprti raziskovalni podatki omogočajo odprto znanost, spodbujajo raznolikost analiz hipotez in podatkov, meddisciplinarno raziskovanje, omogočajo boljši izkoristek javnega financiranja, izobraževanje no-vih raziskovalcev, spodbujajo poslovno izrabo rezultatov raziskav, podpirajo študije zbiranja ter metod analiz podatkov raziskav in spodbujajo vključevanje širše javnosti v znanost. Možnost uporabe odprtih podatkov raziskav določajo različni vidiki:
  • tehnična infrastruktura vključuje nadgradljive in prilagodljive sisteme za shranjevanje, iskanje, dostop in trajno hranjenje, standarde medobratovalnosti za povezavo informacijskih objektov in različnih vrst repozitorijev ter standarde za metapodatke,
  • sociološko-kulturni vidiki se izražajo v obliki standardov znanstvene skupnosti za shranjevanje, uporabo in upravljanje odprtih podatkov raziskav, različnih načinov dostopa za potrebe akademskega ter poslovnega okolja in spodbud ter nagrad znanstvenikom za deljenje rezultatov raziskav,
  • informacijske politike vključujejo pravice intelektualne lastnine, zasebnost, zaupnost, institucionalno lastništvo, varnost, omejitve in prekinitev dostopa do podatkov raziskav,
  • v okviru organizacijske infrastrukture je potrebno poskrbeti za poslovne in trajnostne načrte, modele vodenja, priznanje ter pritegnitev deležnikov, strategije sodelovanja, komuniciranja in marketinga.

Za ustrezno uporabnost morajo biti zagotovljeni standardi kakovosti podatkov raziskav, enostavno shranjevanje, orodja za analitiko, rudarjenje, integracijo in vizualizacijo, digitalni označevalniki za trajno dostopnost, standardi navajanja, metrika za zasledovanje ter vrednotenje vpliva.

V ZDA avtorsko pravo ne varuje podatkov. Univerzitetna knjižnica univerze Cornell raziskovalcem nudi pomoč pri upravljanju podatkov raziskav (Research Data Management Service Group).

Arjan Hogenaar, Data Archiving and Networked Services (DANS je inštitut nizozemske akademije znanosti in raziskovalne agencije). Obogatene objave: uvod.
Obogatene objave so objave raziskovalcev, povezane s sklopi podatkov, videoposnetki, zvočnimi posnetki, slikami in/ali podrobnimi podatki o organizaciji/avtorju. Nastanejo na dva osnovna načina:
  • s strojnim povezovanjem: objekte poveže ena ali več skupnih lastnosti (na primer številka evropskega projekta v okviru infrastrukture OpenAIREplus; šifra raziskovalca),
  • z ročnim povezovanjem.

Za opis strukture obogatenih objav se uporabljajo priporočila Open Archives Initiative – Object Reuse and Exchange (OAI-ORE). Obogatene objave omogočajo lažje pridobivanje informacij o ozadju raziskave, preverjanje zaključkov raziskave v sklopih podatkov raziskave in umestitev informacij v kontekst. Pri ročno povezanih obogatenih objavah lahko avtorji dodajo informacije, zakaj so se odločili za povezovanje objektov (brez teh informacij je lahko razlog za povezovanje nejasen), in dovolijo drugim raziskovalcem, da dodajo komponente njihovi obogateni objavi. Sestavni deli obogatene objave morajo biti trajno dostopni. DANS upravlja portal NARCIS (glavni nacionalni portal za raziskovalne informacije, objave in podatke raziskav), arhivski sistem za podatke raziskav EASY in National Resolver, nacionalni sistem za pretvorbo trajnih označevalnikov v trenutne spletne naslove. NARCIS je začetna točka za ustvarjanje obogatenih objav, ker že vsebuje večino potrebnih podatkov (opis projektov, raziskovalcev in organizacij, metapodatke objav ter sklopov podatkov raziskav). Primer obogatene objave je Like my father before me: intergenerational occupational status transfer during industrialization (Zeeland, 1811–1915) avtorja R. L. Zijdemana. Nizozemska raziskovalna agencija zahteva, da so objave iz sofinanciranih raziskav čim prej odprto dostopne, avtorji lahko materialne avtorske pravice predajo tretji strani le v primeru, da to ne ovira odprtega dostopa, odstopanje od tega določila je možno le ob predhodnem soglasju raziskovalne agencije. Nizozemska raziskovalna agencija privzema, da je soproducent in s tem solastnik podatkov raziskav v sofinanciranem projektu.

Jo McEntyre, European Molecular Biology Laboratory-European Bioinformatics Institute (EMBL-EBI). Povezovanje literature s podatki v znanostih o življenju.
EMBL-EBI pri povezovanju objav in podatkov raziskav uporablja CiteXplore (zbirko s 26 milijoni bibliografskimi zapisi z izvlečki; vsebuje omrežja citiranja, omogočeno je podatkovno rudarjenje) in UK PubMed Central (repozitorij z 2,2 milijoni celotnih besedil raziskovalnih objav, od tega je 217.000 obogatenih s podatki raziskav, 20 odstotkov celotnih besedil je odprto dostopnih, objavam so dodani podatki o financerjih raziskav, omogočeno je podatkovno rudarjenje, repozitorij vsebuje orodja za poročanje o projektih in analizo financerjev). Ročno povezovanje objav in podatkov raziskav izvajajo avtorji ali upravljavci podatkov raziskav (ob shranitvi objave v repozitorij), to je drag in počasen postopek, vendar zelo kakovosten. Strojno povezovanje poteka s pomočjo podatkovnega rudarjenja preko algoritmov po objavi članka, podatkovno rudarjenje poišče dodatne povezave, postopek omogoča obdelavo velikega števila objav in podatkov raziskav, vendar je spremenljive kakovosti. V prihodnosti bo znanost podatkovno gnana (gonilna sila ne bodo objave, temveč ustvarjanje podatkov raziskav). Potrebno bo zasnovati načine zasledovanja citiranosti podatkov raziskav in vrednotenja njihovega ustvarjanja ter kriterije za odločanje glede hranjenja celotnih sklopov podatkov raziskav.

Mark Thorley, Natural Environment Research Council (NERC), Velika Britanija. Podatki v raziskovalnem procesu – stališče financerja.
Research Council UK (RCUK) združuje sedem tematskih raziskovalnih svetov in financira raziskave v skupni višini štiri milijarde evrov. NERC definira okoljske podatke raziskav kot individualne enote ali zapise (digitalne in analogne), pridobljene z merjenjem, opazovanjem ali modeliranjem naravnega sveta in vpliva človeštva nanj. Zakaj naj raziskovalni svet vrednoti podatke raziskav? So sestavni del raziskovalnega procesa. Dostop do podatkov raziskav podpira integriteto in transparentnost raziskovalnega procesa ter omogoča ponovno uporabo in uporabo v druge namene (tudi s strani laične javnosti). Izhodišča za politiko RCUK so: 1. če boste sprejeli naše sofinanciranje, pričakujemo, da boste podatke obravnavali v skladu z našimi navodili, 2. to dejavnost vam bomo financirali in 3. zagotovili ali podprli bomo ustrezno infrastrukturo za shranjevanje podatkov raziskav. V skladu s politiko RCUK (RCUK Common Principles on Data Policy) morajo biti podatki iz sofinanciranih raziskav dostopni za ponovno uporabo ali uporabo v druge namene, možne so omejitve dostopa. V okviru raziskovalne integritete mora biti podana izjava, kako je možno dostopati do podatkov raziskav. Način delovanja raziskovalcev (RCUK Policy and Code of Conduct on the Governance of Good Research Conduct: Integrity, Clarity and Good Management) med neprimernimi načini obnašanja navaja neustrezno ali nezadostno hranjenje podatkov oziroma primarnega materiala, neomogočanje dostopa drugim, neizpolnjevanje zahtev financerjev in ustrezne zakonodaje glede podatkov raziskav. Raziskovalni sveti v okviru RCUK različno opredeljujejo odgovornost za ustrezno upravljanje in hranjenje podatkov raziskav ter primarnega materiala (Engi-neering and Physical Sciences Research Council: odgovorna je organizacija, NERC: odgovoren je raziskovalec), stopnjo odprtosti podatkov (odvisna od tematskega področja) in skrb za infrastrukturo (centralno financirana ali projektno financiranje upravljanja podatkov raziskav).

Mary McDerby, University of Manchester, Velika Britanija. Politike upravljanja podatkov raziskav – zgodba o poti neke organizacije do potrditve.
V letu 2010 je na University of Manchester delovalo več kot 5000 raziskovalcev, podiplomskih raziskovalnih študentov je bilo več kot 3500, pridobili so 279,4 milijonov funtov zunanjega financiranja raziskav. Raziskovalci so k upravljanju podatkov raziskav morali pristopiti zaradi določil financerjev o hranjenju in dostopu do podatkov raziskav, skrbi za ugled univerze, učinkovitejše porabe sredstev, politik objavljanja ter nevarnosti izgube podatkov. V prvem obdobju so uporabljali večje število različnih rešitev, ni bilo pregleda nad različicami podatkov, pogosta je bila uporaba zunanjih enot za prenos, hranjenje in deljenje, hranjenje je bilo decentralizirano ter razdrobljeno, varnostne kopije niso bile vedno zagotovljene, načini razširjanja podatkov omejeni, brez politik, ki bi podpirale trajno hranjenje. Univerza je zato zasnovala pilotni projekt MaDAM (Research Data Management at Manchester), ki je v okviru projekta MiSS prešel v trajnostno storitev (vrednost projekta je približno milijon funtov). Najprej so analizirali politike financerjev raziskav in oblikovali politike Univerze, pri tem so upoštevali RCUK Common Principles on Data Policy, pregledali vire Digital Curation Centre ter se odločili za seznanjenje akademske skupnosti s pomočjo uglednih znanstvenikov. V okviru pravic intelektualne lastnine so podatki raziskav last Univerze, razen v primeru drugačnih dogovorov, na primer pogodb s tretjimi stranmi. Vsak raziskovalni projekt mora imeti načrt upravljanja raziskovalnih podatkov, zanj je odgovoren vodja projekta. Objavljene raziskave morajo vedno vsebovati informacije o dostopu do podatkov raziskav. Politika upravljanja raziskovalnih podatkov je bila na Senatu in Upravnem odboru Univerze potrjena 16. maja 2012, pred potrditvijo so jo obravnavale različne službe in komisije Univerze. Septembra 2012 bodo objavili še navodila in postopke za ravnanje s podatki raziskav.

V razpravi se je izoblikovalo stališče, da bi morale organizacije razviti politike in načrte upravljanja podatkov raziskav, sklope podatkov raziskav naj shranjujejo v podatkovnih centrih (nacionalnih ali mednarodnih – disciplinarnih). Finska razvija nacionalni katalog podatkov raziskav. Primer dobre prakse politike univerze: University of Edinburgh Research Data Management Policy.

DELAVNICA STROŠKI IN KORISTI OHRANJANJA ZNANJA

Obseg digitalnih informacij, ki jih morajo hraniti organizacije, hitro narašča. Za njihovo obvladovanje je potrebno robustno modeliranje stroškov, ki mora organizacijam omogočiti oceno potrebnih sredstev in primerjavo različnih rešitev trajnega hranjenja za izbiro najbolj učinkovite možnosti.

Na delavnici so bili predstavljeni modeli stroškov digitalnega trajnega hranjenja DANS Cost Model, projektov Life Cycle Information for E-literature (LIFE), danskega nacionalnega arhiva in Kraljeve knjižnice Cost Model for Digital Preservation (CMDP; sodelovala sta tudi Državna in univerzitetna knjižnica in danski arhiv podatkov) in projektov Keeping Research Data Safe. Nemška nacionalna knjižnica in nestor Working Group on Costs sta ločeno predstavila model Digital Preservation for Libraries (DP4lib). V poročilu Riding the wave: how Europe can gain from the rising tide of scientific data evropska komisarka Neelie Kroes navaja, da so koristi zbiranja, hranjenja in možnosti dostopa do podatkov raziskav zelo velike, enako velja tudi za stroške.

KONFERENCA STRUKTURNI OKVIRI ZA ODPRTO, DIGITALNO RAZISKOVANJE – STRATEGIJA, POLITIKA IN INFRASTRUKTURA

1. Umestitev odprtega dostopa


Evropska komisarka Neelie Kroes je v videonagovoru poudarila pomen odprtosti v znanosti, ki je v obdobju velikega obsega podatkov raziskav. Deljenje slednjih bo omogočeno z izgradnjo infrastrukture, ustreznim spodbujanjem raziskovalcev in določili o obvezni odprti dostopnosti.


Slika 1: Odprta znanost v Digitalni agendi, predavanje dr. Carl-Christiana Buhra

Carl-Christian Buhr, Evropska komisija, član kabineta Neelie Kroes. Odprta znanost v Digitalni agendi.
Evropska komisija oblikuje politike, je financer in gradi infrastukture. V okviru naslednjega programa financiranja raziskav, razvoja in inovacij Obzorje 2020 je predviden močan porast digitalnih infrastruktur. Prejemniki sofinanciranja bodo morali zagotoviti odprt dostop do vseh objav iz sofinanciranih projektov in, kjer bo primerno, tudi do podatkov raziskav. Obe politiki, Digitalna agenda za Evropo in Unija inovacij, predvidevata odprt dostop do podatkov raziskav in objav. Evropska komisija bo v kratkem izdala priporočila, s katerimi želi države članice Evropske unije spodbuditi k hitrejšemu prehodu v okolje odprtega dostopa do znanstvenih informacij, hkrati se pripravlja na izgradnjo infrastrukture za odprti dostop do podatkov raziskav (poročili Riding the wave: how Europe can gain from the rising tide of scientific data, 2010, in Knowledge without borders: GÉANT 2020 as the European Communications Commons, 2011).

Tony Hey, Microsoft Research Connections. Odprti dostop, odprti podatki in odprta znanost: četrta paradigma podatkovno intenzivnega znanstvenega odkritja.
Generični problemi obdobja s poplavo podatkov so organizacija in reorganizacija podatkov raziskav, načini omogočanja dostopa drugim, orodja za iskanje ter vizualizacijo, povezovanje podatkov in literature, trajno hranjenje. V obdobju četrte raziskovalne paradigme je e-znanost označena kot skupek orodij in tehnologij za podporo združevanju podatkov ter sodelovanju (analiza, rudarjenje, vizualizacija, znanstveno komuniciranje in razširjanje). Izziv je ekstracija znanja s pomočjo strojnih tehnologij. Spletna dostopnost vseh podatkov raziskav in literature bi zelo povečala znanstveno produktivnost ter hitrost znanstvenega informiranja. Informacije bi bile dostopne komurkoli in kadarkoli. Od literature bi bilo možno prehajati do izračunov, podatkov in nazaj do literature. Bodoče raziskovalne infrastrukture bodo uporabljale semantične storitve v oblaku.


Slika 2: Odprti dostop, odprti podatki in odprta znanost: četrta paradigma podatkovno intenzivnega znanstvenega odkritja, predavanje prof. dr. Tonyja Heya

Jill Cousins, Europeana. Europeana: okoljske ovire in rešitve – doseganje medobratovalnosti.
Medobratovalnost infrastruktur znanstvene in kulturne dediščine bo poenostavila dostop za uporabnike, odprla podatke, transparentno prikazala pravice za njihovo ponovno uporabo in omogočila tesnejše sodelovanje evropskih okvirov za raziskovalno dejavnost ter kulturo. Europeana je odprla bibliografske podatke digitalnih enot (za 17 milijonov zapisov) in zasnovala pilot semantičnega povezovanja (linked open data, s tremi milijoni enot).

2. Infrastruktura, vloženi viri in rezultati dela

Soren Brunak, Technical University of Denmark. Infrastruktura za bioinformatiko, sistemsko biologijo in medicinsko informatiko v postgenomskem obdobju.
ELIXIR je evropska infrastruktura za biološke informacije v podporo raziskavam na področju znanosti o življenju in uporabi rezultatov raziskav v družbi, bioindustriji, okolju ter medicini. Tovrstne robustne infrastrukture ne more zgraditi posamezna organizacija ali država, predvideva se vključitev velikega števila evropskih partnerjev. Med enajstimi državami je svoje sodelovanje že potrdila tudi Slovenija.

Martin Mueller, Northwestern University, ZDA. Kulturnemu genomu naproti: priprava podatkov in analiza obsežnih korpusov zgodovinskih besedil.
Kakšna je ustrezna kakovost digitalizacije zgodovinskih besedil za potrebe raziskovalnega dela? Podatke je potrebno obdelati, predno jih lahko uporabimo, algoritmi lahko prestrežejo napake. Pripravo podatkov je potrebno zasnovati s sodelovanjem skupnosti uporabnikov (v oblaku). V sistemu vrednotenja znanosti sta nagrajeni analiza in interpretacija, zbiranje ter priprava podatkov pa ne. Večje deljenje podatkov bo omogočilo bolj učinkovito delo v humanističnih vedah.

3. Organizacije in sodelovanje

Stefan Winkler-Nees, UK Office for Library and Information Networking. Knowledge Exchange: pristop k izzivom Digitalne agende.
Partnerji Knowledge Exchange (KE; Denmark’s Electronic Research Library, German Research Foundation, Joint Information Systems Committe iz Velike Britanije, SURF iz Nizozemske) delujejo v smeri odprte dostopnosti znanstvenih vsebin na svetovnem spletu (medobratovalnost digitalnih repozitorijev, licenciranje in drugi vidiki odprto dostopnih objav ter podatkov raziskav, virtualna raziskovalna okolja). Knowledge Exchange je naročil primerjalno študijo o pravnem statusu podatkov raziskav v državah partnerjev KE. Pri izgradnji sodelovalne infrastrukture podatkov raziskav so za raziskovalce kot ustvarjalce in uporabnike pomembne spodbude ter izobraževanje. Največji potencialni problem sistema repozitorijev podatkov raziskav sta odsotnost povezljivosti in medobratovalnosti, ne le znotraj discipline, temveč tudi med disciplinami. Strošek infrastrukture podatkov raziskav znaša od 10 do 15 odstotkov stroškov raziskovalne infrastrukture. Priporočila za vzpostavitev okolja odprtega dostopa do podatkov raziskav so zbrana v publikaciji A surfboard for riding the wave: towards a four country action programme on research data (2011). Z uporabo trajnih označevalnikov bo potrebno standardizirati navajanje sklopov podatkov in razviti metriko citiranosti podatkov raziskav, potrebno bo izdajati več revij za objavljanje podatkov raziskav, oblikovati ter izdati pravila obnašanja pri deljenju podatkov raziskav, izpopolniti pripravo načrtov upravljanja podatkov raziskav, koordinirati vzpostavitev (med)narodne infrastrukture podatkov in izdelati študije o koristih ter stroških ponovne uporabe, objave in arhiviranja podatkov raziskav.

Andrew Treloar, Australian Data Service. Sodelovanje in tekmovanje v spreminjajoči se ekologiji objavljanja podatkov raziskav.
Informacijsko okolje sestavljajo ljudje, prakse, vrednote in tehnologije. Elemente ekologije (sistemi se s časom razvijajo, okoljski dejavniki, pritiski selekcije, bioraznolikost, vrste in posamezniki, niše za kolonizacijo ter izkoriščanje, viri, povezave, sorazvoj vrst) je možno preslikati v okolje podatkov raziskav (raziskovalci, organizacije, financerji, podatkovni centri, znanstvene discipline, zgradbe in oprema, knjižnice, založniki). Upravljanje raziskovalnih podatkov je lahko priložnost za knjižničarje.

4. Strategija, politika in financiranje

Evropska komisarka Maire Geoghegan-Quinn je v videonagovoru opozorila, da so zaradi prehoda raziskovanja v digitalno okolje potrebne strateške spremembe, ki bodo dale več poudarka rezultatom in vplivu javno financiranih raziskav. Ključen je odprt dostop do rezultatov raziskav. V okviru Evropskega raziskovalnega prostora raziskovalci, znanstveno znanje in tehnologije prosto prehajajo. Evropska komisija zaključuje pripravo sporočila z naslovom A reinforced European Research Area partnership for excellence and growth o optimalnem kroženju in prenosu znanstvenega znanja, še posebej preko odprtega dostopa. Pozneje bo Komisija izdala tudi priporočila državam članicam Evropske unije glede odprtega dostopa do znanstvenih objav in podatkov raziskav, ki bodo zadevala hranjenje ter ponovno uporabo znanstvenih informacij, repozitorije in sodelovanje med deležniki. V politiki Unija inovacij je Komisija odprti dostop zastavila kot splošno pravilo evropskih projektov. V načrtovanem sporočilu Towards better access to scientific information bodo predstavljene obveznosti glede odprtega dostopa v programu Obzorje 2020.

Octavio Quintana Trias, Evropska komisija. Boljšemu dostopu do znanstvenih informacij naproti.
V okviru javnih politik je potrebno optimizirati investiranje v raziskave in inovacije ter povečati dostop do rezultatov raziskav, financiranih s strani davkoplačevalcev. Znanost in njen prispevek je potrebno bolje integrirati v družbo. Podatki so ključni za potrditev raziskav in inovacijske procese, pri čemer se je potrebno zavedati etičnih, poslovnih in tehničnih pomislekov. Cilj je vzpostavitev okolja odprtega dostopa do rezultatov evropskih projektov, spodbujati je potrebno odprte in koordinirane politike držav članic Evropske unije za izboljšanje dostopa ter ohranitev znanstvenih informacij. V Obzorju 2020 bo potrebno zagotoviti odprt dostop do vseh objav iz evropskih projektov in v pilotnem obsegu do podatkov raziskav nekaterih znanstvenih področij. Do leta 2016 bi želeli doseči 60-odstotno odprto dostopnost znanstvenih publikacij v Evropski uniji in do leta 2020 odprto dostopnost vseh znanstvenih publikacij Evropske unije.

Sverker Holgren, NordForsk. Nordijski pogled na e-znanost.
NordForsk je skupna nordijska platforma za raziskovalno dejavnost. Nordic eScience Action Plan vključuje tudi odprti dostop do podatkov raziskav in objav, pri čemer združujejo pristopa od spodaj navzgor ter od zgoraj navzdol. Potrebno bo zasnovati sistem nagrajevanja za ustvarjanje podatkov in zagotavljanje njihove odprte dostopnosti, spodbude za ponovno uporabo podatkov ter sankcije financerjev zaradi neizpolnjevanja tovrstnih določil. Raziskovalci zelo slabo poznajo odprti dostop do objav in še manj odprte podatke raziskav. Njihove organizacije bi jim morale zagotoviti ustrezno podporo v okolju odprtega dostopa, inventarizirati podatke raziskav in financirati upravljanje obstoječih zbirk podatkov raziskav.


Mojca Kotar
Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost
4. 7. 2012


Creative Commons Priznanje avtorstva 2.5 Slovenija


VIRI

Predstavitve v okviru delavnic in konference. Pridobljeno 22. 6. 2012 s spletnih strani http://conference.nordbib.net/structural-frameworks-for-open-digital-research/programme/, http://www.openaire.eu (preko dostopa za partnerje projekta) in http://www.knowledge-exchange.info/Default.aspx?ID=514.
Structural frameworks for open, digital research – strategy, policy & infrastructure: Copenhagen, June 11–13, 2012. Pridobljeno 22. 6. 2012 s spletne strani http://conference.nordbib.net/index.php?id=113.

nazaj na kazalo

natisni članek


Knjižničarske novice 22 (8), str. 18-23

kolofon © 2004-2010 NUK - Vse pravice pridržane | impresum