prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti navodila avtorjem kazalo rubrik


Poročilo o udeležbi na konferenci Online information 2011
London, 29. 11.-1. 12. 2011

Tema konference je bila Informacije in sodelovanje: soočanje z izzivi mobilne generacije, razdeljena je bila v pet sklopov:
  • Postanimo mobilni: informacije in znanje v gibanju (srečanje z mobilnimi izzivi: kje začeti; mobilna revolucija odpira nov svet možnosti; mobilno iskanje v realnem času; padec spleta in vzpon mobilne tehnologije; biti kreativni z aplikacijami; prilagoditev intraneta za mobilno telefonijo; porast e-knjig; vpogled v vedenje uporabnikov in vpliv le tega na dobavo vsebin v prihodnosti)
  • Socialni mediji: izraba znanja nakopičenega v mrežah (razvoj socialnih medijev: kako naprej; zmagovalne strategije socialnih medijev; vodstvene strategije za delo v novi ekonomiji; upravljanje skupnosti: orodja in tehnike za pritegnitev uporabnikov; socialni mediji: protokoli, politike, zasebnost in zakonodaja)
  • Gradnja okvirov informacijskega poklica prihodnosti (Google+: kaj morate vedeti; upravljanje in ocenjevanje e-virov v knjižnici; priprava na prihodnost; širjenje obzorij: svež vpogled in priložnosti, da ostanete v prednosti)
  • Nove meje informacijskega upravljanja (uvajanje velikih količin podatkov: predstavljanje informacij na nove načine; povezovanje vsega v enoto: odkrivanje prednosti povezovanja podatkov; zagotavljanje vrednosti skozi odprte podatke)
  • Iskanje in odkrivanje informacij (kaj je novega v iskanju; posodobitev iskalnika)


Na konferenci sta bili dve uvodni predavanji:


Craig Newmark, ustanovitelj, Craigslist, ZDA: Učinkoviti socialni mediji: preteklost, sedanjost in prihodnost

Predavatelj je predstavil craigslist in craigconnects. Craigslist je centralizirano omrežje spletnih skupnostih, ki prikazujejo brezplačne spletne razvrščene oglase, s sekcijami namenjenimi iskanju zaposlitve, stanovanja, zasebnim oglasom, prodaji, storitvam, skupnostim, koncertom in forumom. Craig Newmark je začel s preprosto mailing listo leta 1995 in je obveščal ljudi o dogodkih in zanimivih stvareh, ki so se dogajale okoli San Francisca. To mailing listo je poimenoval »Craigslist« (Craigov seznam). Ko je storitev prerasla v blagovno znamko, je moral vzpostaviti dejansko poslovanje. Na tej točki so mu svetovali naj določi cenik za morebitne vlagatelje, vendar mu ideja ni bila všeč, saj se ni ujemala z značajem seznama. Kot kompromis je začel oglaševalcem računati z utemeljitvijo, da bi za takšno oglaševanje drugod morali plačati več. Za uporabnike je tako seznam ostal brezplačen, plačilo je bilo potrebno le v primeru promocije komercialnih storitev. Newmark je opisal tak poslovni model kot »doing well by doing good«. V svoji predstavitvi je govoril o tem, kako je Craigslist končal v vlogi povezovalca med več neprofitnimi skupinami, kar je vodilo do uvedbe craigconnects: storitve, ki olajša te povezave. Newmark je omenil tudi pomanjkanje zaupanja v tradicionalne novice, zaradi upada preverjanja dejstev (saj mnoge novinarske organizacije dejstev ne preverjajo več, ker je to predrago in zamudno, nekatere so ukinile tudi svoje knjižnice oziroma informacijske enote). V zvezi s tem je naštel nekaj neodvisnih organizacij, ki se ukvarjajo s preverjanjem novic in izrazil upanje, da se bo zaupanje v tradicionalne novice povrnilo skozi craigconnects. Izpostavil je vlogo, ki bi jo socialni mediji morali igrati v spodbujanju sodelovanja na delovnem mestu. Trdi, da so socialni mediji ključnega pomena pri ohranjanju povezav med ljudmi pri neprestano naraščajočem številu ljudi, ki so hkrati lahko tudi geografsko razpršeni in imajo malo vsakodnevnih medsebojnih kontaktov. Ko organizacija doseže okoli 150 zaposlenih, se zgodi, da ljudje prenehajo govoriti neposredno drug z drugim. Ljudje na dnu ne govorijo s tistimi na vrhu, sporočila ne potujejo direktno h konkretnemu naslovniku. Sporočila se filtrirajo preko več nivojev managerjev, ki drug drugemu govorijo tisto, kar želijo slišati. Socialni mediji omogočajo, da se temu izognemo in sporočilo posredujemo neposredno tistim, ki morajo sporočilo slišati.


Rachel Botsman, avtorica, Avstralija: Sodelovalna potrošnja: tehnologija, posel in družba v 21. stoletju

Rachel Botsman, avtorica knjige »What's Mine is Yours - The Case for Collaborative Consumption«, je socialna inovatorka, ki piše, svetuje in predava o moči sodelovanja in prispevanja s pomočjo trenutnih ter pojavljajočih se mrežnih tehnologij. Med drugim tudi o tem, kako bo ta moč spremenila poslovanje, potrošništvo ter način našega življenja. Revija Time je sodelovalno potrošnjo uvrstila na seznam desetih idej, ki bodo spremenile svet.


Botsmanova je predstavila nekaj zgodb, kako lahko nov način sodelovanja v svetu potrošnje spremeni pogled na svet:

- Task Rabbit (http://www.taskrabbit.com/): povezuje prijazne in zanesljive ljudi, ki ti pomagajo dobiti karkoli potrebuješ in ti na ta način pomagajo pridobiti nekaj prostega časa (dostava, gospodinjska opravila, kupovanje po trgovinah ipd.).

- Deljenje avtomobila (WhipCar - http://www.whipcar.com/, ZipCar - http://www.zipcar.com/): deljenje avtomobila z ljudmi iz svoje okolice, s tem si znižate stroške vzdrževanja in prispevate k učinkovitemu transportu ter bolj zelenemu okolju.

- Airbnb (http://www.airbnb.com/): ponudba prenočišč v svojem domu: odstopiš sobo ali celo stanovanje.


V nadaljevanju navajam nekaj zanimivejših predavanj:


Phil Bradley, neodvisni internetni svetovalec, Velika Britanija: Google+: plus ali minus za knjižničarje?

Google+ (G+) je eno izmed zadnjih družabnih omrežij in je poželo različne odzive: od navdušenja do razočaranja. G+ je več kot samo še eno izmed družabnih omrežij, vzpostavlja novo paradigmo za vodenje vseh aktivnosti (družabne in poslovne) v oblaku. G+ ni sam v takšnem početju, tudi Microsoftov Sharepoint in Applov iCloud imata podobne trende. Bradley se sprašuje ali ima G+ vpliv na knjižničarje in kako ga le ti uporabljajo. Ali bo G+ igral pomembno vlogo v knjižnicah in informacijskih centrih ali gre le za ponesrečen poskus? Na kratko so bile predstavljene osnovne funkcionalnosti G+ in primerjava z drugimi družabnimi omrežji. Glavna razlika med G+ in npr. Facebookom, ki ga mnogi uporabljajo, je ustvarjanje različnih krogov prijateljev in sodelavcev, glede na interese posameznih skupin. Po njegovem mnenju bi ga morali uporabljati tudi knjižničarji (knjižnice), kajti ljudje, ki želijo nekaj vedeti, sprašujejo druge, zato bi morali poskrbeti, da bodo spraševali tudi knjižnice. Knjižnicam predlaga uporabo funkcije druženje (Hangout) za inštrukcije, pogovore, deljenje zaslona. Knjižnicam naj bo izziv približati se uporabnikom tudi preko družabnih omrežij z namenom, da ustrežejo njihovim potrebam.


Angela Conyers, znanstvena sodelavka, Evidence Base, Velika Britanija in Paul Harwood, JISC Collections, Velika Britanija: Portal za spremljanje statistike uporabe (JUSP): dodana vrednost in ocena vpliva skozi sodelovalni pristop k razvoju in ponudbi storitev

Knjižnice vsako leto porabijo za nakup elektronskih revij milijone evrov, zatakne pa se pri spremljanju statistike uporabe. Uporaba COUNTER-ja je nujna za oceno vrednosti naročnine na elektronske revije. Portal JUSP (The Journal Usage Statistics Portal) je odgovor na povpraševanje visokošolskih knjižnic v veliki Britaniji, saj omogoča na eni vstopni točki (z enim geslom) spremljanje statistik uporabe elektronskih revij, prenos dobljenih rezultatov ter njihovo analizo. Bistven vidik razvoja JUSP-a je tudi posvetovanje tako s knjižnicami kot tudi z založniki, ki zagotavlja odzivno storitev ter dragocen javni vir. Skupina pri implementaciji protokola SUSHI (Standardized Usage Statistics Harvesting Initiative) sodeluje z založniki in posredniki z namenom kreiranja dinamičnega statističnega portala. Primarno je JUSP servis za visokošolske in inštitutske knjižnice, vendar pa nudi tudi založnikom in posrednikom številne ugodnosti z zagotavljanjem:

- da knjižnice pridobijo točne in primerljive rezultate za ocenjevanje njihove naročnine,

- da je dostava in analiza statistike uporabe učinkovitejša in celovita,

- da odstranijo vzdrževanje administracijskih rutin,

- da so s SUSHI protokolom učinkovitejši in omogočajo knjižnicam, da same pridobijo statistiko uporabe direktno iz portala JUSP in s tem razbremenijo administratorje.

V septembru 2011 je bilo sodelujočih že 116 visokošolskih in inštitutskih knjižnic. V portal JUSP je vključenih 19 založnikov (npr. Elsevier, Oxford University Press, Springer, Nature Publishing Group).


Jeroen Sondervan, založnik, Amsterdam University Press, Nizozemska: Strokovna obogatitev na področju arheologije

Amsterdam University Press je v sodelovanju z nizozemskimi in belgijskimi inštitucijami (muzeji in univerze) pred kratkim končala inovativen projekt, ki je vključeval razvoj obogatene elektronske publikacije s področja arheologije. Eden od ciljev je bil zgraditi infrastrukturo, kjer bi repozitorij e-depot Nederlandse Archeologie (EDNA(2)), ki vsebuje različne arheološke vire kot so slike, zemljevidi in raziskovalni podatki, lahko povezali z online publikacijami v Journal of Archaeology in the Low Countries (JALC) – odprto dostopna revija. Med delovanjem projekta je bila razvita storitev, ki omogoča raziskovalcem boljše možnosti za deljenje svojih znanstvenih raziskav kot tudi dostop do raziskav drugih raziskovalcev. Raziskovalci so odkrili nove možnosti uporabe interneta in povečala se je pripravljenost opremiti svoje publikacije z dodatnimi viri. Obogatene publikacije so sestavljene iz tekstovnih publikacij in podprte z drugimi viri, kot so raziskovalni podatki, vizualizacije, pripombe, spletne strani, zemljevidi, ki jih lahko dodamo na različne načine. Takšne publikacije tudi spodbujajo dostop do podatkov pridobljenih z znanstvenim raziskovanjem in omogočajo ponovno uporabo in s tem verifikacijo rezultatov raziskav. Da omogočimo znanstveno celoto in ponovno uporabo obogatenih publikacij je pomembno, da so vse komponente, vključno z digitalnimi povezavami, ohranjene v podprti obliki. Prispevek podaja pregled rezultatov JALC projekta in priporočila, kako lahko takšna obogatitev publikacij vodi do novega načina znanstvenega založništva in uporabe podatkovnih nizov na področju arheologije.


Ellyssa Kroski, Barnard Library, ZDA: Knjižnice za na pot: mobilne tehnologije v knjižnicah

Vstopamo v dobo, kjer so povsod navzoči računalniki, kjer splet postaja vedno bolj mobilen. Do informacij dostopamo povsod: od doma, iz službe in povsod drugod, zahvaljujoč se eksploziji novih osebnih mobilnih naprav. Knjižnice so začele ponujati vrsto mobilnih vsebin in storitev, ki jih lahko uporabniki vzamejo s seboj. Izdelujejo aplikacije (apps) za iPhone in Androide, ponujajo mobilni OPAC in podatkovne zbirke, sodelujejo v mobilnih družabnih omrežjih, ponujajo storitve glede na lokacijo uporabnika, skrbijo za mobilne zbirke in navodila, vpeljujejo QR kode, pošiljajo tekstovna sporočila uporabnikom in eksperimentirajo z novo razvijajočo se tehnologijo. Kako torej razviti mobilno strategijo? Najprej je potrebno odgovoriti na vprašanje, kdo so uporabniki knjižnic, kakšne naprave uporabljajo uporabniki knjižnic, ali je primerno, da postanejo mobilne zdaj. Nato je potrebno začeti z majhnimi koraki in eksperimentirati, proučiti možnosti mobilnega kanala. Razlogov, zakaj iti v mobilnost je več: povečana uporaba mobilnih (in pametnih) telefonov; če imaš mobilne vsebine, si povsod; raznolikost občinstva; nov medij; način prihodnosti; in predvsem dejstvo, da je lažje, kot si mislite. In kako postati mobilni:

- zgraditi je potrebno mobilne spletne strani in jih nato oglaševati na svoji spletni strani, na blogu, na družabnih omrežjih,

- narediti je potrebno QR kodo za spletno stran, za elektronske vire ipd.


Henry Langseth, visokošolski knjižničar, University of Agder, Norveška: »Ves svet v vaših rokah« visokošolska knjižnica postane mobilna - norveška izkušnja

Norveška študija primera prikazuje, kako lahko srednje velika visokošolska knjižnica razvije mobilno spletno stran, kljub temu, da nima finančnih sredstev za to in ima malo potrebnega znanja, vendar velik zanos in radovednost. Univerzitetna knjižnica Univerze v Agderju je bila ena izmed prvih norveških knjižnic, ki se je lotila mobilne priložnosti in je prva pripravila po meri narejeno storitev. Rešitev je osnovana na prosto dostopnem proizvodu in je združljiva z vsemi pametnimi telefoni. Uporabili so iWebkit (http://snippetspace.com/projects/iwebkit/) paket, ki omogoča, da kreiraš svojo z iPhone-i, iPod Touch-i in iPad-i združljivo spletno stran ali spletno aplikacijo. iWebkit je za nekomercialno rabo (za knjižnice) brezplačen. Nekaj izkušenj iz študije: ciljati je potrebno visoko, vendar ..., pogledati je potrebno, kako imajo narejeno drugi, prebrati je potrebno članke s področja, sodelovati je potrebno z drugimi institucijami, spremljati je potrebno statistiko uporabe in ne pozabiti na oglaševanje.


Andrew Walsh, visokošolski knjižničar, University of Huddersfield, Velika Britanija: Igrifikacija v univerzitetni knjižnici: Lemon Tree

V zadnjem času se pojavlja povečan interes uporabe elementov zabave in iger v vsakodnevnih aktivnostih. Že v vrtcih in šolah otroci zbirajo zvezdice za lepo vedenje, v podjetjih potekajo izbori »zaposlenega meseca«, ki poleg naziva lahko dobi tudi nagrado ipd. Podobne ideje se pojavljajo tudi pri aplikacijah na mobilnih telefonih. Ali je mogoče igrifikacijo uporabiti tudi v knjižnici? Podjetje Running in the Halls je Univerzi v Huddersfieldu ponudilo možnost, da razvije spletno igrico za knjižnične storitve imenovano Lemon Tree. V univerzitetni knjižnici so na ta način želeli povečati obisk knjižnice in predvsem izposojo gradiva ter uporabo elektronskih virov. Lemon Tree je prevzel idejo navideznih nagrad in spremenil običajno uporabo knjižnice v igro. Uporabniki lahko povežejo aplikacijo Lemon Tree s knjižničnimi zapisi in pridobijo točke in značke za posamezne aktivnosti v knjižnici: npr. izposoja gradiva, objava komentarja o knjigi. Tako lahko zgradijo svoje družabno omrežje znotraj Lemon Tree sistema, ki pa je povezan z drugimi obstoječimi družabnimi omrežji kot so Twitter in Facebook. Lemon Tree zagotavlja povratno informacijo v knjižnični sistem, tako da v primeru, če uporabnik napiše komentar h knjigi, se ta prikaže tudi v njihovem knjižničnem katalogu in je viden vsem uporabnikom kataloga, ne glede na to ali sodelujejo v Lemon Tree ali ne. Posebej jih zanima pritegniti tiste uporabnike knjižnic, za katere vedo, da sicer hodijo v knjižnico, vendar pa si ne izposojajo gradiva in ne uporabljajo elektronskih virov. Če lahko uporabo informacijskih virov naredijo zabavno in se bo na ta način res povečala uporaba le teh, potem bodo smatrali, da jim je storitev Lemon Tree prinesla uspeh. Pomembno je tudi oglaševanje aplikacije Lemon Tree: ni bilo standardnega oglaševanja s plakati, temveč sta bila v ta namen izkoriščena Twiter in Facebook, kartice z drevesom limone in s kodo za bonus točke z vabljivimi naslovi na karticah: »Vzgajaj svoje drevo«, »Oceni, priporoči, preglej«, »Igraj se v knjižnici!«.


Anders Mildner, novinar in pisatelj, Švedska: E-knjige, branje in kultura: kakšne spremembe lahko pričakujemo?

E-knjige: branje postaja izkušnja, ki si jo delimo. Kaj to pomeni za bralce, kaj za pisatelje, kaj za založnike in ne nazadnje kaj za kulturo? Ljudje berejo na glas že stoletja in poslušanje je postala izkušnja, ki si jo delimo in je del naše kulture. Javnost je postala navajena biti pasivna. Pred desetimi leti, ko se je začel razvoj socialnih medijev, se je to dejstvo spremenilo, ko so ljudje sami začeli oblikovati svoj medij. Socialni mediji se ukvarjajo s socialnimi objekti in ko se ti pojavijo, vidimo premik vrednosti. Takšen primer je glasba, ki ima vrednost le takrat, ko si jo delimo, s porastom storitev, ki omogočajo prenos in deljenje glasbe pa se zapirajo mnoge trgovine, ki prodajajo glasbene CD-je. E-knjige bodo ustvarile premik iz pasivnega poslušanja v sodelovalno branje, zaradi česar bo branje postalo izkušnja, ki si jo delimo. Knjige torej prehajajo v svet ponovno sestavljenih objektov, kjer jih je mogoče rezati, kopirati in deliti z drugimi. To ustvarja prenos moči od tistih, ki to moč imajo in ekonomsko grožnjo založnikom. Ko bomo obkroženi z digitalnimi knjigami, bo vrednost tiskanih knjig padla v ekonomskem in kulturnem vidiku. Podoben proces smo zaznali v glasbeni industriji: ljudje se vedno bolj zanimajo za glasbo in vedno manj jih zanima medij, na katerem to glasbo imajo. Knjižnice se že dogovarjajo z založniki, da bi lahko posojale e-knjige s čimer bi povečale vrednost knjig kot socialnih objektov.


James McFarlane, Easypress Technologies, Velika Britanija: Naslednja generacija e-knjig: ePub3

Prvi resen poskus izdelave e-knjig sega v leto 1994, ko se je pojavil Applov Newton. Takrat sta bili dosegljivi le dve knjigi: Biblija in Encyclopedia Britannica. Newton je imel osvetljeno ozadje in baterijo s kratkim časom delovanja in se zaradi tega ni razširil. Sledili so: Kindle (v letu 2004, ko je Jeff Bezos razvil e-ink napravo), Applov iPad (ki je spremenil e-knjigo ter multimedijski svet) ter drugi. Harry Potter knjige bodo kmalu dostopne v obliki e-knjig in pričakujejo 100 milijonov prenosov: 7 knjig bo prevedeno v 68 jezikov, vsebovale bodo tudi video posnetke, igre in podobne dodatke), kar bo spet spremenilo tržišče. Podjetje Easypress je razvilo način za pretvorbo datotek iz Quark formata v e-knjige v nekaj minutah. Produkt je poimenovan ePub2, ePub3 je naslednja stopnja. Cilj ePub3 je razviti interaktivne knjige, ki gredo preko bralnih izkušenj. Izid prvega ePub3 bralnika je pričakovan v letu 2012 in bo imel mnogo sposobnosti: indeksiranje, iskanje, navigacijo, video in avdio, aktivne hiperpovezave in podobno.

Največji problem e-knjig je indeksiranje. 83 % tiskanih knjig ima kazalo, medtem ko jih e-knjige nimajo, zaradi dejstva, da strani v elektronskih publikacijah ne obstajajo. Kazala bodo morala biti na novo oblikovana. Prav tako je v e-knjigah problem iskanje in navigacija (primer, če iščeš »ale« (angleško svetlo pivo), najde ale, sale, alert, …). V prihodnosti bodo e-knjige imele kazala z aktivnimi povezavami in s klikom na takšno povezavo te bo preusmerilo na najbolj relevantno stran/poglavje v knjigi in obarvana bodo izbrana gesla. Naslednja generacija iPadov bo dovoljevala odpiranje več knjig hkrati in preskakovanje med njimi. Danes je na voljo 1,5 milijonov e-knjig: iskanje in navigacija bosta nujno potrebni, ko bo na voljo še več teh knjig. EPub3 nam bo omogočil premik preko izkušenj, ki si jih predstavljamo dandanes.

Alison McNab, vodja akademskega tima, De Montfort University, Velika Britanija: Netenje zanimanja za e-knjige: podpiranje dostopa do e-vsebin na več platformah
Porast naprav ter aplikacij za branje e-knjig v prostem času je vodilo v porast izzivov in priložnosti tudi za visokošolske knjižnice, saj njihovi uporabniki iščejo podobne značilnosti v e-vsebinah, ki jih knjižnice nudijo v podporo pri učenju, poučevanju in raziskavah. E-knjige se lahko kupi ali zakupi le za neko določeno časovno obdobje; lahko so v formatu pdf ali interaktivne (kar bo ponujal ePub3); lahko so knjige, učbeniki ali referenčne knjige. Nekateri študenti pričakujejo od e-knjig, da so dosegljive kjerkoli, kadarkoli, da so brezplačne, da je na voljo kopiranje (kopiraj-prilepi), se pa tudi sprašujejo, kako jih citirati (določeno stran v e-knjigi). Medtem ko ima raziskovalno osebje drugačna pričakovanja od e-knjig: zanima jih, ali si jih lahko privoščijo, ali je na voljo zadnja izdaja, ali kupujemo celotne knjige, poglavja, ali so dostopne na univerzi, na osebnem računalniku. Pogled knjižnice oziroma knjižničarjev pa je sledeči: ali se investicija splača, fleksibilnost (ali se lahko prejšnja izdaja zamenja z novo), dostopnost, ali je osebje dovolj izobraženo za takšne storitve, sodelovanje z založniki (vključitev v OPAC, možnost nakupa poglavij, možnost mobilnega dostopa, licenčni pogoji).

Martha Sedgwick, Online Products, SAGE, Velika Britanija: Spreminjanje uporabnikovih vzorcev pri uporabi vsebine e-knjig
Pojav e-knjig se v akademskem okolju širi z veliko hitrostjo in knjižnice so glavni kupci teh e-knjig, vendar pa je uporaba le teh v večini primerov zelo slaba. Kljub temu, da je vedno več bralnikov e-knjig, žal to ne vpliva na uporabo e-knjig v akademskem okolju. Uporabniki vidijo glavne prednosti e-knjig v lažjem iskanju, v interaktivnih povezavah na druge vire, iskanju po ključnih in sorodnih besedah, v lažjem tiskanju, v lažjem povezovanju v druga učna virtualna okolja (npr. Blackboard, WebCT, Moodle), v lažjem branju daljših tekstov, v možnosti dostopa do različnih geografskih lokacij v enem samem dnevu, … Večino uporabnikov pri e-knjigah najbolj zanima izvleček, možnost tiskanja in prenosa posameznega poglavja ali tudi cele knjige, iskanje po tekstu. Uporabnike najbolj moti upravljanje z digitalnimi pravicami (DRM - Digital Rights Management), ki onemogočajo tiskanje.

Will Reilly, direktor, IBM, ZDA: Pametnejše odločanje: uporaba velikih količin podatkov za pridobivanje novih spoznanj

Vsak dan kreiramo 2.5 x 105 milijonov bajtov podatkov, samo v zadnjih dveh letih je bilo na svetu kreiranih 90 % podatkov. Spopadanje z rastjo količine podatkov in raznovrstnostjo informacijskih virov je poznano kot »BigData« (velika količina podatkov). »BigData« se razteza v tri dimenzije: raznolikost/raznovrstnost, hitrost in volumen/količino. Raznolikost – velike količine podatkov ne zajemajo samo strukturiranih podatkov, temveč vključujejo tudi različne ne-strukturirane podatke: besedilo, audio, video in druge. Hitrost – pogosto morajo biti v podjetja pretočene velike količine časovno občutljivih podatkov, saj se le tako lahko maksimizira vrednost teh podatkov za podjetje. Količina: velike količine podatkov vedno nastopajo v eni sami velikosti: v veliki (L).

Podjetja so preplavljena s podatki, ki se hitro nakopičijo v terabajtih ali celo petabajtih informacij. Izziv je dvojen: kako se spoprijeti z vsemi temi informacijami in v njih poiskati nova spoznanja ter kako vključiti ta nova spoznanja v obstoječe sisteme in tehnologijo. V vseh industrijah so podatki konstantno dosegljivi in neprestano pritekajo: npr. podatki od senzorjev, ki jih uporabljamo za zbiranje klimatskih informacij, jih objavljamo/pošiljamo na (spletne) strani socialnih medijev, objavljene digitalne fotografije in video posnetki, transakcijski zapisi pri online nakupih in GPS signali mobilnih telefonov, če jih naštejemo le nekaj. Med tem ko podatki pospešeno naraščajo in se pojavljajo novi viri podatkov, imamo možnost obrniti preobremenjenost z informacijami v sredstvo za pametnejše odločanje. Pametnejša podjetja že iščejo načine, da bi z uporabo teh podatkov identificirala nove trge, zaščitila premoženje, optimizirala posel in izboljšala storitve za stranke, ne da bi pri tem postala predraga. Velike količine podatkov niso le izziv, ampak tudi priložnost, da bi našli spoznanja o novih in novih vrstah podatkov in vsebin, da bi naredili posel bolj okreten, in odgovarjajo na vprašanja, ki so bila v preteklosti izven dosega. Primer tega je npr. super računalnik IBM Watson.

Marydee Ojala, urednica, ONLINE Magazine, ZDA: Kdo je lastnik tvojega uporabniškega imena: vprašanje identitete v socialnih medijih
Ojala je predstavila pravne vidike na področju socialnih medijev. Najprej je poudarila različne pristope pri uporabi imen na različnih socialnih medijih. Eni, npr. Twitter, dovoljujejo kreiranje poljubnega uporabniškega imena, drugi, npr. Google+ in Facebook, zahtevajo resnično ime, kar pa je težko nadzirati. Poznanih je namreč mnogo primerov, ko so bili ljudje s strani G+ označeni, da nosijo lažno ime, vendar se je izkazalo, da so nosili svoja lastna. Tudi obratni primeri so mogoči. Problemi lahko nastanejo, ko posameznik upravlja osebni in službeni profil ali ko je posameznikov osebni profil zelo povezan s službenim. Kaj se zgodi, če zamenjaš službo, s profilom, ki si ga upravljal za potrebe službe? Kdo je lastnik imena, kdo je lastnik omrežja, ki je nastalo v sklopu imena?
Ojala je predstavila nekaj stvari, ki lahko gredo narobe pri uporabi socialnih medijev:
- lažne informacije so pogoste (namerne ali nenamerne); npr. »shooting in Oxford Street«, šlo je za snemanje in ne streljanje;
- nepreverjeni profil – škodoželjni ali dobrohotni, od preudarnih sleparij do oboževalskih profilov; ko so oboževalci Coca Cole odkrili, da le ta nima računa na Facebooku, so ga ustvarili sami;
- uporaba imena, ki zveni, kot da si nekdo drug: pravnik Mark Zuckerberg (soimenjak ustanovitelja Facebooka);
- kršenje politike delodajalca pri objavljanju: izdajanje poslovnih skrivnosti, objavljanje žaljivih opomb o delodajalcu, - uporaba socialnih medijev za ne-službene dejavnosti v službenem času;
- nespodobne ali netočne objave: npr. o drugih ljudeh;
- v primeru, da imate več profilov oz. uporabniških imen (službeni, osebni): ne pozabite kot kaj ste prijavljeni, ko objavljate.
Nasveti za zaposlene: ugotovite, kdo je lastnik vašega uporabniškega imena in privržencev, spoznajte pravila. Nasveti za delodajalce: sprejmite dejstvo, da ljudje uporabljajo socialne medije, če ste s tem seznanjeni ali ne, prepovedati uporabo socialnih medijev prav tako ni smiselno, pripravite pravila za uporabo socialnih medijev v službene namene. Na koncu je poudarila, da gre za razvijajoče se okolje, kjer so možni problemi, socialni mediji spodbujajo približevanje profesionalnih in osebnih identitet, zaradi česar je veliko odvisno od posameznikovega zdravega razuma.

Simona Juvan
Centralna biotehniška knjižnica, BF, Univerza v Ljubljani
e-pošta: simona.juvan@bf.uni-lj.si

nazaj na kazalo

natisni članek


Knjižničarske novice 22 (3), str. 7-12

kolofon © 2004-2010 NUK - Vse pravice pridržane | impresum