prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti navodila avtorjem kazalo rubrik


RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

Intervju, ki smo ga v Knjižničarskih novicah pripravili ob imenovanju dr. Alenke Kavčič-Čolić na čelo sekcije IFLA za informacijsko tehnologijo, je zagotovo prinesel nekaj zelo zanimivih informacij o tem, kaj pomeni informacijska tehnologija za današnji razvoj knjižničarstva. Med njimi najdemo tako pozitivne kot tudi negativne elemente, a za vse velja, da so (ob nekaterih dodelanih in izpolnjenih pogojih) zelo kompatibilne in dobrodošle za to, da si roko podajo tudi s knjižnicami, ki si želijo priti naproti svojim uporabnikom. Nemara je takšen, relativno sodoben koncept, tudi koncept računalništva v oblaku. In zato je nastala potreba po krajšem uvodu v ta fenomen, ki ga v nekakšni telebanski formi podajam v naslednjih vrsticah.

Načinov, kako se srečati z opredelitvijo računalništva v oblaku, je na voljo kar nekaj. Vse se gibljejo okoli enakega pomena, zato je pristop lahko nekoliko bolj poljuben. Sam menim, da je v tej smeri nemara najbolj informativen neki paragraf v besedilu, kjer oblak sploh ne nastopa. Gre za tekst, ki ga je septembra 2005 spisal in objavil Tim O'Reilly pod takrat kontroverznim naslovom »Kaj je splet 2.0?«1. Gre za enega najbolj citiranih spletnih besedil, ki v splošnem predstavlja pregled premika razvoja spleta tako na horizontalni kot na vertikalni osi in pomaga razumeti koncepte skupne rabe informacij, aktivne soudeleženosti pri izgradnji informacij in logike deljenja znanja, česar se žal še (pre)mnogo knjižničarjev ne zaveda dovolj dobro. Med vrsticami tega teksta najdemo tudi paragraf:
»Google je pričel živeti kot spletno rojena aplikacija, nikoli prodana ali zapakirana, prisotna kot storitev kjer uporabniki plačujejo, posredno ali neposredno, uporabo te storitve. Pasti starejše programske industrije niso več prisotne. Nič več ni napovedanih izdaj programske opreme, le neprestana posodabljanja. Nič več licenciranja ali prodaje, le uporaba.«
Ponavljam, v tem besedilu ne gre za definicijo, niti ne vsebuje večine potrebnega za razumevanje računalništva v oblaku. Zdi pa se popolnoma dovolj za začetno ilustracijo. Računalništvo v oblaku je računalništvo, dojeto kot storitev in ne več kot produkt2. Poenostavljeno povedano gre za spletno osnovana orodja, do katerih lahko uporabnik dostopa prek spletnega brskalnika, pri čemer uporablja ta orodja tako, kot bi jih v brezoblačnem okolju uporabljal preko lokalno nameščenih orodij na svoji delovni računalniški postaji. Uporabniki računalništva v oblaku niso vezani na uporabo posamezne naprave in do različnih uporabnih orodij dostopajo tako prek svojega računalnika, tablice, telefona ali prek naprav, ki jih npr. knjižnice ponujajo v svojih prostorih svojim članom. Skrb za posodabljanje programskega orodja, kot tudi lokacije diskov, na katerih se nahajajo naši podatki, ni več v domeni končnega uporabnika. S tem pa ta tehnologija prinaša tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti, o katerih tudi nekaj kasneje.

Bistveni zahtevi za vzpostavitev računalništva v oblaku sta praktično le dve: dobra širokopasovna povezava v splet in virtualizacija opreme. Tukaj virtualizacija nastopa v protipomenu lokalni oz. fizični opremi. Virtualizacija je bistvena in tu gre lahko za virtualizacijo posameznih virov (spominske kapacitete, diski) ali pa za virtualizacija strežnikov3. Zato je za nekatere analitike definicija računalništva v oblaku praktično vse, kar se dogaja zunaj požarnega zidu (torej »varnostnega obroča« lokalnega omrežja), vključno s tradicionalnim zunanjem izvajanjem informatike (outsourcing)4. Kot vidimo, računalništvo v oblaku ni nekaj pavšalnega. Tudi sama področja temeljnega koncepta se delijo na plasti (tri oz. pet, odvisno koga vprašamo). Najpogosteje se omenja tri plasti, od spodaj navzgor si sledijo:

  • infrastruktura-kot-storitev (IaaS), kjer gre za ponudbo virtualiziranih strojnih virov (procesorja, pomnilnika, diskovnega prostora), torej najamemo infrastrukturo in uporabljamo operacijske sisteme in programske rešitve, kot bi bile v naši oskrbi.
  • Nato govorimo o platformi-kot-storitvi (PaaS), kjer najamemo platformo, na kateri uporabljamo programske rešitve (naše izdelave ali najete). Platforma uporabnikom skrije infrastrukturo, vendar jim nudi možnosti za razvoj aplikacij, vendar pa je ta plast odvisna od skrbi za nižje ležečo IaaS (za katero skrbi nekdo drug).
  • Tretja plast je programska oprema-kot-storitev (SaaS), ki predstavlja zelo razširjeno ponudbo programskih rešitev, ki se nahajajo v oblaku. Uporabnik ima zelo omejen nadzor nad nastavitvami aplikacij in nikakršnega nadzora nad spodaj ležečima IaaS in PaaS. V oblaku je velika ponudba programske opreme, ki so dostopne preko spleta, pogosto gre za brezplačne uporabe oz. plačljivo uporabo po potrebi.
Prav ta zadnja plast je za nas kot končne uporabnike v resnici največkrat uporabljena in najbolj zanimiva. Tipičen primer tega je elektronska pošta. Googlov Gmail je na trg prodrl relativno pozno glede na ostale ponudnike, vendarle pa je prvi v resnici ponudil koncept oblaka pri elektronski pošti: namreč ponudil je zares veliko količino brezplačnega prostora, kjer hramba sporočil deluje po principu: ne briši temveč poišči v arhivu.

Preden se lotimo pregleda nekaterih uporabnih storitev v oblaku, poglejmo še osnovne pluse in minuse takšnega sistema in koncepta: v literaturi boste med glavnimi pozitivnimi lastnostmi našli prihranek stroškov in truda, lažjo optimizacijo poslovnih procesov, lažje skupinsko delo z dokumenti in datotekami, okoljsko in ekonomsko učinkovitost in izboljšano avtomatizacijo; med negativnimi pa seveda ne moremo mimo vprašanja zaupanja ponudniku5, zahteva po stalni in hitri internetni povezavi, omejene zmožnosti, skladnost z regulativi in predpisi, stroškovna nepredvidljivost in razpršenost podatkov na neznanih lokacijah. Pravzaprav je težko presoditi dokončno – in za kaj takšnega se ponižno umikam zavoljo premajhnih kompetenc – kaj pretehta. Vsekakor odločitev ali ter v kolikšni meri uporabljati oblak pritiče najprej vsakemu posamezniku, ki se odloča za selitev svoje pisarne v splet, posebej; in seveda tudi odločevalski skupini v organizacijah. Primerov dobrih praks je moč najti kar nekaj. Nujnost kritičnega pogleda pa je danes tako ali tako samoumevna.

Katere storitve v oblaku bi bile torej vsaj preizkusa vredne? Vsekakor na prvem mestu, če niste njihov načelni sovražnik, priporočam aplikacije, ki jih ponujajo iz GooglePlexa. Kar nekaj jih je zelo uporabnih in tudi med seboj se znajo lepo pogovarjati. Že omenjeni Gmail še vedno ponuja več kot 7,5 GB prostora za sporočila, prav tako je izredno uporaben Googlov Koledar: ta nam namreč omogoča dnevni, tedenski in mesečni pregled dogodkov, ki jih lahko zelo uporabno sami kategoriziramo. Poleg tega lahko različne tipe koledarja delimo z drugimi in tako več ljudi naenkrat vnaša ter spremlja dogodke, potrjuje prisotnost ipd. S prihodom pametnih telefonov je sinhronizacija teh podatkov, z njim pa tudi večja uporabnost storitve, postala zares nepogrešljiva. Naslednji sklop so Googlovi Dokumenti, ki ponujajo pisarniški paket v oblaku, izdelavo in hrambo tekstovnih dokumentov, razpredelnic, predstavitev in spletnih obrazcev, vse to s poljubnimi nastavitvami skupne rabe ter možnostjo sinhronega dela več avtorjev na istem dokumentu, pri čemer lahko med delom so-avtorji tudi uporabljajo vgrajeno funkcijo klepeta. In Google seveda ne bi bil eden glavnih bojevnikov na trenutnem informacijskem parketu, če ne bi ponujal tudi storitve za upravljanje in deljenje videoposnetkov Youtube in fotografij Picasa, dasiravno v slednjem močno zaostaja za Yahoojevim Flickrom. In, da se končno odmaknemo od Googla, je potrebno posebej omeniti Dropbox, ki je namenjen shranjevanju in skupni rabi dokumentov in drugih datotek ter služi kot izjemno enostaven način nadomeščanja USB ključkov kot prenosnih diskov za shranjevanje. Dropbox ti zastonj ponudi 2 GB prostora, za 10$ na mesec pa že izjemnih 50GB. Prav tako je potrebno omeniti paket Windows Live ali Applov iCloud in če zraven pridamo še eno od vodilnih figur računalništva v oblaku Amazona (Amazon Web Serivces), smo do neke mere že prikazali dramatis personae sodobne bitke med ponudniki vseh treh plasti računalništva v oblaku. Na nivoju SaaS je kar nekaj uporabnega programja, ki lahko vsem pride prav v različnih situacijah: predlagam Slideshare, ki ponuja prostor za shranjevanje, iskanje, predvajanje dokumentov, prezentacij ipd; Pixlr je super oblačno orodje za obdelavo slikovnega gradiva; cel kup načinov in storitev obstaja, s katerimi lahko na spletu shranjujemo in še posebej delimo svoje zapise (blogi), znanje (Wikipedia, Quora, Scribd), profesionalne izkušnje (LinkedIn), sezname za branje (Goodreads), načrtujemo poti (Triplt) in še mnogo drugega6.

Prebrati je moč tudi marsikaj v zvezi s tem, kako so knjižnice po svetu objele te rešitve, kot tudi zakaj in s kakšnim učinkom. Tako v prvi vrsti predlagam branje članka Marshalla Breedinga z naslovom Oblačna napoved za knjižnice7. Ta bo služil kot izvrsten uvod v računalništvo v oblaku in hkrati kot uvod pisan za knjižničarje8. Slednje so namreč prvi korak premika v to tehnološko paradigmo napravile že s katalogi, ki so dostopni preko spleta. Hitro pridemo tudi do OCLC-jevega orodja za online referenčno delo QuestionPoint, ki ga uporablja mnogo knjižnic za izvajanje storitev Vprašaj knjižničarja, tudi v Sloveniji (trenutno osem knjižnic in IZUM). Orodje omogoča uporabnikom oddajo vprašanja v obliki klepeta ali e-pošte, sodelujočim knjižničarjem pa odgovarjanje nanje ter izgradnjo in uporabo baze znanja odgovorov za nadaljnjo rabo. Literatura o temi bo razkrila tudi mnoge druge uporabe oblačnih storitev na vseh treh ravneh. Zaslediti je uporabo Googlovih dokumentov, npr. knjižnica New York City uporablja Googlove obrazce in razpredelnice za beleženje trendov referenčnih vprašanj pri informacijskem pultu9; knjižničarji Univerze v Marylandu (UMUC) so iskali kombinacijo tehnologije intraneta in računalništva v oblaku, našli so jo v Microsoftovem okolju Sharepoint10. Na ravni PaaS, torej uporabe platforme kot storitve, imamo kar nekaj knjižničnih aplikacij, ki svoje življenje živijo na Facebook platformi - tako iskalniki po katalogih kot tudi različni online referenčni servisi. V knjižnici Western State College so razvili e-knjižnico na platformi Google App Engine11. Primerov je seveda kar nekaj, predlagam, da si vzamete nekaj minut in si jih tudi ogledate12.

Ta (pre)kratki izlet in uvod v računalništvo v oblaku lahko tudi zaključimo z raziskovalno noto. V prispevku niso omenjeni vsi elementi računalništva v oblaku, niti nočejo biti. S prispevkom, da ne bo kakega nesporazuma, se tudi nikakor nisem želel postaviti na kako izključujoče stališče, s katerega bi propagiral zgolj uporabo oblačnih storitev. Zakaj? Zato, ker se zavedam, da so, sploh odločitve za popolno ali le delno migracijo v oblak, zelo odgovorne in potrebujejo tehten razmislek in mnogo nasvetov izbranih strokovnjakov. Svetujem lahko le trezen premislek in pa seveda preizkus tistih orodij, ki so vam na osebni ravni dostopni in bi jih potrebovali za svoje delo. V zakup pa vzemite vse pozitivne in negativne plati oblaka. Osebne izkušnje kažejo, da se marsikaj da narediti hitreje, učinkoviteje in lažje, če uporabljamo katero od zgoraj navedenih storitev; vaše pa naj nastanejo kot posledica kritičnega pretresa vseh danih dejstev in možnosti. Gradiva na spletu je dovolj, tudi v slovenskih knjižnicah po Cobiss sodeč, nekaj branja bo.


Tomaž Bešter
Narodna in univerzitetna knjižnica


1 Dostopno na http://oreilly.com/web2/archive/what-is-web-20.html (uporabljeno 29. 12. 2011).
2 Primerjaj Wikipedia, geslo Cloud computing na http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computing (uporabljeno 15. 1. 2012).
3 Primerjaj Urban Sedlar, Janez Bešter, Andrej Kos: Računalništvo v oblaku v telekomunikacijah in primeri uporabe, prispevek s 26. delavnice o telekomunikacijah, ki je potekala novembra 2011, dostopno na http://www.ltfe.org/wp-content/uploads/2011/11/2-Urban-Sedlar-Janez-Bester-Andrej-Kos-VITELnov2011.pdf (uporabljeno 15. 1. 2012).
4 Zelo informativna je tu tudi diplomska naloga Blaža Brenčiča Računalništvo v oblaku: stanje v Sloveniji in primerjava s tujino, izdana že avgusta 2010, dostopna je na http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/brencic590.pdf (uporabljeno 15. 1. 2012).
5 Dropbox je znan primer, kjer je nadgradnja junija 2011 poskrbela za nekaj urni dostop do računov brez gesla, s čimer je bila ogrožena zasebnost 25 milijonom uporabnikom te storitve; tudi Gmail je pred časom izgubil pošto 0,02 % svojim uporabnikov …
6 Nekaj predlogov v branje: Matjaž Gerčar: Kaj prinaša oblak uporabnikom?, v Moj mikro, december 2011; Zoran Banović: Licence in podatki letijo v nebo, v Moj mikro, december 2011.
7 Marshall Breeding: A cloudy forecast for libraries, The systems librarian, vol. 31, no. 7, september 2011, dostopno na www.infotoday.com/cilmag/sep11/Breeding.shtml (uporabljeno 15. 1. 2012).
8 V tem oziru tudi Doug Johnson: Libraries in the cloud, v Library media connection, May/June 2011, dostopno na http://www.doug-johnson.com/dougwri/libraries-in-the-clouds.html (uporabljeno 24. 1. 2012).
9 Glej rubriko Ask a Librarian v Computers in libraries, december 2010.
10 Glej Jennifer Diffin, Fanuel Chirombo, Dennis Nangle: Cloud collaboration: using (Microsoft) SharePoint as a tool to enhance access services, dostopno na http://contentdm.umuc.edu/cdm/singleitem/collection/p15434coll5/id/1046/rec/11 (uporabljeno 15. 1. 2012).
11 Glej spletno mesto http://www.western.edu/academics/library/leslie-j-savage-library-western-state-college-of.html (uporabljeno 15. 1. 2012).
12 Izjemna predstavitev je dostopna na SlideShare: http://www.slideshare.net/ellyssa/libraries-and-the-cloud (uporabljeno 15. 1. 2012); prav tako priporočam bolj poglobljen članek Yan Han: Cloud computing: case studies and total costs of ownership, v Information technology and libraries, december 2011; predstavitev Christine de Castell, Cecily Walker: Using the cloud at Vancouver public library, dostopno na http://conferences.infotoday.com/documents/125/B104_de_Castell.pdf (uporabljeno 24. 1. 2012).

nazaj na kazalo

natisni članek


Knjižničarske novice 21 (12), str. 22-25

kolofon © 2004-2010 NUK - Vse pravice pridržane | impresum