prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti navodila avtorjem kazalo rubrik


Trubarjevo priznanje 2018 Jedert Vodopivec Tomažič

Z odločitvami in delovanjem na različnih področjih konservatorsko-restavratorske dejavnosti je veliko pripomogla k visoki strokovnosti Centra in znanju drugih konservatorjev-restavratorjev pisne kulturne dediščine iz Slovenije in Hrvaške.

V Sloveniji deluje le dober ducat konser­vatorjev-restavratorjev pisne kulturne dediščine. Malo je tudi strokovnjakov, naših in tujih, ki ta zelo specifična znanja obvladajo in so jih pripravljeni posredovati mlajšim kolegom. Pridobivanje znanj na praktično-teoretičnih seminarjih in delavnicah je nujen in tudi edini možni način izobraževanja konservatorjev-restavratorjev v Sloveniji, saj na univer­zitetnem nivoju še vedno nimamo for­­malno organiziranega rednega izobra­ževanja.

Jedert Vodopivec Tomažič je že v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja iskala možnosti za izobraževanje mlade ekipe konservatork-restavratork iz ARS ter strokovnjake, ki bi bili posebna znanja in veščine pripravljeni posredovati.

Njena vztrajnost in se je obrestovala, saj je v ARS uspela pripeljati strokovnjake svetovnega slovesa, kot so dr. Christopher Clarkson, profesor dr. Nicolas Pickwoad in druge. Na njeno pobudo in v njeni orga­nizaciji so potekale številne praktično-teo­retične delavnice, ki smo se jih redno udeleževali tudi konservatorji-restavratorji iz NUKa.

Prispevek Jedert Vodopivec Tomažič za dolgoročni razvoj stroke je iz vidika organizacije prenosa tako potrebnega znanja povsem neprecenljiva.
Junija 1999 je dokončala doktorski študij na Oddelku za umetnostno zgodo­vino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z disertacijo »Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah – soodvisnost s konservatorskimi in restav­ratorskimi posegi«. Njeno pionirsko delo, izdano leta 2000 tudi v knjižni obliki, nakazuje začetke poglobljenega raziskovanja razvoja knjižnih vezav na Slovenskem. Konservatorji-restavratorji iz NUK smo na njeno pobudo in povabilo imeli možnost sodelovanja pri štirih zbor­nikih  znanstvenih in strokovnih razprav ter s predavanji na spremljajočih posvetih.

Svoje znanje posreduje študentom dodi­plom­skega in podiplomskega študija s po­­dročja konserviranja-restavriranja pisne kulturne dediščine, prav tako pa tudi šte­vilnim tujim študentom med delovno prakso v Centru.

Predavanja Jedert Vodopivec Tomažič na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v letih 1997–2013 in na samostojni visokošolski ustanovi Alma Mater Europaea od leta 2014 dalje, niso namenjena oblikovanju teh poklicev, so pa pomembna za vse tiste strokovne profile , ki so tako ali drugače v stiku s pisno kulturno dediščino. Sodelovala je tudi pri permanentnem izobraževanju knjižničarjev v NUK kot predavateljica na 5 tečajih »Katalogizacije antikvarnega knjižnega gradiva«.

Veseli smo, da nam je z njeno pomočjo in pomočjo ddr. Nataše Golob leta 2018 uspelo pridobiti v NUK izjemno delo, pergamentni kodeks iz leta 1481, znan kot Slavinski misal. Zavzemali sta se za to, da je sedaj »doma« v NUKu, med drugimi rokopisi iz našega srednjega veka. Jedert Vodopivec Tomažič je pripravila potrebno izvedensko mnenje o stanju kodeksa.

Jedert Vodopivec Tomažič je nedvom­no veliko prispevala k razvoju konser­­vatorsko-restavratorske stroke in ohran­janju pisne kulturne dediščine tudi preko ozaveščanja javnosti. O strokovnem in znanstvenem delu priča njena bogata bibliografija. Za plodno sodelovanje z zaposlenimi NUK, prispevek pri strokovnem razvoju konservatorjev-restavratorjev ter odlični pomoči pri pridobitvi Slavinskega kodeksa ji z naj­večjim veseljem in v zahvalo pode­ljujemo Trubarjevo priznanje za leto 2018.


Doktorica Jedert Vodopivec Tomažič, univ. dipl. inženirka kemije, že od leta 1980 dela kot konservatorka-restavratorka v Arhivu Republike Slovenije. Od leta 1990 in vse do danes vodi Center za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva.

Jasna Malešič
Narodna in univerzitetna knjižnica



nazaj na kazalo

natisni članek


Knjižničarske novice 28 (4/5), str. 52

kolofon © 2004-2010 NUK - Vse pravice pridržane | impresum