[APRIL-MAJ 2005]

.pdf verzija novic

KAZALO:

SPLOŠNE KNJIŽNICE:

MEDNARODNA SREČANJA:

OBVESTILA:

BORZA DELA:

PRILOGE:

STANDARDI ZA SPLOŠNE KNJIŽNICE
za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015 – sprejeti dne 21. aprila 2005

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na seji dne 21. aprila 2005 sprejel Standarde za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). Sprejeti dokumenta je nastal na osnovi gradiva, ki ga je pripravila delovna skupina za posodobitev standardov za splošnoizobraževalne knjižnice (Standardi za splošne knjižnice: Predlog 29.5.2001; sprejeti na skupščini ZBDS dne 11.10.2001) in nadomešča Normative in standarde za splošnoizobraževalne knjižnice iz leta 1987.

Zakon o knjižničarstvu v 11. členu določa, da: »Razvoj knjižnic usmerjajo standardi in strokovna priporočila, ki se nanašajo na organiziranost in delovanje knjižnične javne službe in ki jih sprejme Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Standardi iz prejšnjega odstavka se nanašajo na dolgoročnejše obdobje, ki ga natančneje določi Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.« Z razvojem mreže splošnoizobraževalnih knjižnic smo v preteklosti v Sloveniji že dosegli enakomerno splošno dostopnost do knjižničnega gradiva in drugih informacij, implementacija Zakona o knjižničarstvu pa mora to stopnjo ohraniti in hkrati uveljaviti standarde, ki bodo osnova za razvoj, katerega cilj bo doseganje povprečnih standardov v razvitih državah.

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je tako na podlagi 11. člena Zakona o knjižničarstvu že na svoji 1. seji dne 2. oktobra 2002 začel postopek za sprejem standardov za splošne in šolske knjižnice. Postopek je nadaljeval na 3. seji, 20. februarja 2003, na osnovi mnenja Državne matične službe za knjižničarstvo o statusu standardov za vse tipe knjižnic, tudi za splošne in šolske knjižnice, ko je bilo ugotovljeno, da se postopek sprejemanja standardov za splošne in šolske knjižnice lahko nadaljuje. Člani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost so ugotovili, da je predloženo gradivo – Standardi za splošne knjižnice: Predlog 29.5.2001 - dobra osnova za oblikovanje sodobnih standardov. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je zato predlagal, da Narodna in univerzitetna knjižnica do jeseni 2003 predloženo besedilo uskladi z novimi dokumenti (npr. Zakon o knjižničarstvu, Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice) ter stanjem na področju knjižnične dejavnosti.

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je obravnavo standardov za splošne knjižnice nadaljeval na 8. seji dne 11. decembra 2003, saj je v novembru 2003 prejel predlog dopolnitev in popravkov Standardov za splošne knjižnice (Predlog 29.5.2001). Državna matična služba za knjižničarstvo v Narodni in univerzitetni knjižnici je navedene standarde pregledala in jih po navodilih Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (sklep 3. seje z dne 20.02.2003) tudi dopolnila. Predlog Standardov za splošne knjižnice je bil tako dopolnjen v skladu s priporočili Ifla/Unesco standardov za splošne knjižnice v delih, kjer v določilih niso bile dovolj jasno razvidne knjižnične pravice posameznika, tudi posameznika s posebnimi potrebami. V besedilo so vključili tudi potrebne popravke za vzdrževanje aktualnosti knjižnične zbirke ter popravke za jezikovne in pomenske spodrsljaje.

Na 8. seji je bilo dogovorjeno, da se obravnava standardov za splošne knjižnice nadaljuje na 9. seji (19. februarja 2004), in sicer na osnovi pisnih - obrazloženih in utemeljenih – pripomb članov sveta. Ker člani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost pripomb niso posredovali, je predsednica dr. Maja Žumer opozorila, da je potrebno postopek sprejemanja standardov pospešiti. Povzela je določbe Zakona o knjižničarstvu in Poslovnika o delu sveta, ki pravita da lahko Nacionalni svet za knjižnično dejavnost za izvajanje nalog iz 11. člena Zakona o knjižničarstvu (sprejem standardov in strokovnih priporočil za usmerjanje razvoja knjižnic in določitev obdobja uveljavitve standardov) imenuje delovno skupino za pripravo standardov. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na podlagi 48. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002) in 8. člena Poslovnika o delu Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost za izvajanje nalog iz 11. člena Zakona o knjižničarstvu imenoval delovno skupino za pripravo standardov za splošne knjižnice ter za pripravo standardov za šolske knjižnice.
Člani sveta so sklenili, da se v delovno skupino imenuje: dr. Majo Žumer, mag. Stanislava Bahorja, mag. Jelko Gazvoda, Dragico Turjak in sekretarko Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, mag. Tatjano Likar.

Delovna skupina je pričela z usklajevanjem predloga besedila Standardov za splošne knjižnice (Predlog 29.5.2001) dne 27. februarja 2004. Ker je bilo na 8. seji sveta ugotovljeno, da je besedilo potrebno terminološke in metodološke uskladitve, so se člani delovne skupine dogovorili, da se besedilo čimbolj približa obliki in strukturi ISO standardov, vendar mora pri tem tudi slediti modelu IFLA/UNESCO standardov za splošne knjižnice. O svojem delu je delovna skupina članom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost poročala na sejah sveta. Prvo poročilo je bilo predstavljeno na 10. seji sveta dne 18. marca 2004, ko je predsednica dr. Maja Žumer člane sveta tudi ponovno pozvala, da naj posredujejo pripombe na obravnavani predlog standardov.

Delovna skupina se je v letu 2004 sestala devetkrat, v letu 2005 pa štirikrat. Pripravili so predlog oblike in strukture besedila ter predlog besedila po poglavjih. Prvo verzijo predloga: Standardi za splošne knjižnice (Predlog 11.1.2005) je delovna skupina oblikovala v januarju 2005 in besedilo predloga posredovala članom sveta po elektronski pošti skupaj z vabilom za 12. sejo. Dne 14. januarja 2005 so predlog standardov po elektronski pošti prejeli tudi direktorji Osrednje knjižnice Celje, Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, Knjižnice Črnomelj, Knjižnice Domžale, Knjižnice Litija, Knjižnice Bežigrad, Knjižnice Otona Župančiča, Mariborske knjižnice Maribor, Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož in Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin. Direktorje navedenih knjižnic so člani delovne skupine sveta zaprosili, da za svojo knjižnico in enote opravijo izračun določil standarda in ugotovitve preizkusa skupaj z morebitnimi pripombami pošljejo najkasneje do 10. februarja 2005. Pozivu so se odzvali vsi direktorji, ker pa je zaradi neodložljivih obveznosti in bolniških odsotnosti nekaj direktorjev zaprosilo za podaljšanje roka, so člani delovne skupine zadnje pripombe prejeli 21. marca 2005.

Prvo verzijo predloga standardov je predsednica Zveze bibliotekarskih društev po 12. seji sveta na osnovi poziva, da naj udeleženci seje pošljejo pisne pripombe na obravnavani predlog standardov in da naj predlog posredujejo tudi zainteresirani javnosti, posredovala predsednici Sekcije za splošne knjižnice. Tako so na predlog standardov svoje pripombe posredovale tudi članice sekcije. Delovna skupina je tako na sejah dne 15. in 18. marca 2005 obravnavala pripombe devetih knjižnic ter petih članic izvršnega odbora Sekcije za splošne knjižnice, korespondenčno pa je v času od 21. do 23. marca obravnavala še zadnje pripombe ene od zaprošenih knjižnic. Člani delovne skupine so temeljito pretehtali vsebino pripomb ter na osnovi sprejetih pripomb ob pomoči izračunov, ki so jih posredovali direktorji nekaterih knjižnic, oblikovali drugo verzijo predloga: Standardi za splošne knjižnice (Predlog V2 (24.3.2005)), ki so jo člani prejeli skupaj z vabilom za 13. sejo sveta. Ker je bilo na 13. seji med razpravo o predlogu standardov ugotovljeno, da imajo člani sveta nekaj pripomb tudi na drugo verzijo predloga in da le-teh še niso poslali, je bilo sklenjeno, da delovna skupina pisne pripombe na drugo verzijo predloga sprejema še do 12. aprila 2005. Delovna skupina se je na zadnji seji delovne skupine sestala 14. aprila 2005 in obravnavala pripombe, ki sta jih posredovali dve članici sveta. Oblikovala je končno verzijo predloga standardov za splošne knjižnice, ki so jo člani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost sprejeli na dopisni seji dne 21. aprila 2005: Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015).

Sprejeti standardi so strokovna priporočila za učinkovito in gospodarno organiziranje javne splošne knjižnične dejavnosti za doseganje družbenih ciljev. So pripomoček za njeno načrtovanje, financiranje in za spremljanje njene uspešnosti in učinkovitosti, pri čemer se za ugotavljanje razvojnega stanja knjižnic, profesionalnosti, stopnje kakovosti in količine njihovega dela soodvisno uporabljajo vsi elementi standardov. Prvi pogoj za uspešno izpolnjevanje nalog vsake knjižnice so enakomerno oziroma usklajeno razviti vsi elementi, ki jih priporočajo standardi.

Osnova za izračune standardnih določil je število prebivalcev gravitacijskega območja. Gravitacijska območja se ne smejo prekrivati ali podvajati. Pri izračunih za posamezno osrednjo ali krajevno knjižnico je potrebno upoštevati morebitne skupne naloge, ki jih osrednja knjižnica opravlja za svoje organizacijske enote.

Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za kulturo.

Zahvaljujemo se vsem članom delovnih skupin, knjižnicam in vsem, ki so s svojimi pripombami in izračuni pomembno prispevali k oblikovanju teh standardov.

dr. Maja Žumer, predsednica Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost

STRATEŠKI NAČRT IN ZADOVOLJSTVO UPORABNIKOV V KNJIŽNICI ŠENTJUR

K izdelavi strateškega načrta smo v knjižnici Šentjur pristopili sistematično. Takšen pristop se uporablja pri uvajanju sistemov vodenja, ki izpolnjujejo zahteve standardov ISO 9001 za kakovost poslovanja, BS 7799 za varovanje informacij, ISO 14001 za ravnanje z okoljem, OHSAS 18001 za varnost ter zdravje pri delu. S pomočjo procesnega pristopa smo določili ključne deležnike, ki so zainteresirani za delovanje knjižnice. To so: Občina Šentjur ( lastnik in ustanovitelj), uporabniki knjižnice ( člani knjižnice), dobavitelji, zaposleni in država kot zakonodajalca. Med naštetimi so za delovanje knjižnice najpomembnejši uporabniki. Število in zadovoljstvo uporabnikov posredno vpliva na lastnika, dobavitelje in zaposlene. Knjižnica pa lahko s svojim delovanjem vpliva na uporabnike. Zelo pomemben deležnik je država kot zakonodajalec, vendar ima knjižnica le posreden vpliv na zakone. Omejitve, ki so postavljene z zakoni in predpisi imajo velik vpliv na delovanje knjižnice (normativi za prostor, gradivo, število zaposlenih in podobno).

Ker so uporabniki najpomembnejši deležnik procesov knjižnice, ki imajo vpliv na delovanje, smo se odločili preveriti njihovo zadovoljstvo s pomočjo ankete. Anketa je bila izvedena v času med 2.2.2005 in 17.2.2005. Odgovore na anketo smo dobili na vzorcu 7,29 % vseh uporabnikov knjižnice. Z anketo smo ugotavljali starostne skupine in spol. Z oceno pa smo dobili tudi primerjalno oceno knjižnice ŠENTJUR in drugih knjižnic, ki jih obiskuje velik del uporabnikov, ki so odgovorili na anketo. Namen ankete je bil ugotoviti šibke točke v delovanju knjižnice in s tem omogočiti izboljšave v delovanju knjižnice.

Rezultate ankete smo uporabili pri pripravi strateškega načrta knjižnice. Pri tem smo si pomagali tudi z ugotovitvami dobre prakse metod Uravnoteženega sistema kazalnikov (Kaplan, Robert S., Norton, David P. : Uravnoteženi sistem kazalnikov, Preoblikovanje strategije v dejanja, GV založba 2000) in Teorije omejitev (Theory of Constraints (TOC) www.goldratt.com). Slabše ocenjene kriterije iz ankete smo postavili kot prioriteto v vzročno posledično strateško shemo. Povezave iz te sheme služijo kot osnova za merljive cilje. Shema in cilji se nanašajo na finančne vidike, vidike uporabnikov, vidike procesov knjižnice in vidike zaposlenih. Cilji so tako finančni kot nefinančni. Natančno imajo določeno kaj merijo. Določenim ciljem smo dodali omejitve, ki vplivajo nanje. Zapisali smo tudi pobude s katerimi bomo najbolj dobro dosegli zastavljene cilje. Pobudam po potrebi sledijo konkretni načrti izvedbe. Vsak cilj pa vsebuje tudi odgovornega za izvedbo in rok izvedbe.

Anketa zadovoljstva uporabnikov knjižnice Šentjur je orodje za določitev strateške sheme knjižnice, ki nam kaže smer delovanja v bodoče. Če se bodo trendi pri uresničevanje ciljev obračali v neželeno smer, bomo zelo hitro ugotovili vzroke, saj nam strateška shema kaže vzroke in posledice v delovanju, med posameznimi faktorji uspešnosti. Poznamo pa tudi omejitve, ki lahko preprečijo uresničevanje ciljev. Prizadevali si bomo k uresničevanju zastavljenih ciljev z nenehnimi izboljšavami. Zato bomo tudi v bodoče preverjali zadovoljstvo tako uporabnikov, kot ostalih zainteresiranih za delovanje knjižnice.

Tatjana Oset, Knjižnica Šentjur
mag. Danilo TIČ, samostojni svetovalec

APRIL 2005 V KNJIŽNICI BREŽICE

”Kdor ne bere, počasi umira“ je dejal Pablo Neruda, kajti modrost izvira iz besed, ki so jih zapisali učenjaki. Da za uporabnike Knjižnice Brežice to ne velja, zgovorno pričajo številni udeleženci slovesnosti ob mednarodnem dnevu knjig za otroke ter ob svetovnem dnevu in slovenskih dnevih knjige. Lepo je spoznanje, da je branje vrednota in veliko človekovo bogastvo, čeprav se včasih zazdi, da je v sodobnem svetu lažnih vrednot premalo cenjeno.

V soboto, 2. aprila, je minilo dvesto let od rojstva Hansa Christiana Andersena, enega največjih pravljičarjev. Ta dan smo slovesno odprli samostojni oddelek za mladino. Rodil se je Kristjan, maskota mladinskega oddelka, ki smo jo poimenovali Kristjan po znamenitem danskem pravljičarju. In hkrati z njim pravljica o njem, ki so jo ustvarili učenci 5.b razreda brežiške osnovne šole. Maskota ima obliko želoda, saj je bil nekoč v Brežicah hrastov gozd, imenovan Hrastinca. Slovesni otvoritvi ob desetih je uro in pol kasneje sledil program za otroke. V deželo Tamtaram so mladi potovali v družbi pevke Andreje Zupančič, na poti se je otrokom pridružil tudi junak risank Franček.

Na novem oddelku imajo otroci in mladostniki na voljo celo nadstropje v obsegu 300 m². Torej več prostora za gradivo, uporabnike in izvajanje dejavnosti. Poleg raznih kotičkov za najmlajše so tudi malo starejši dobili družabni kotiček, prostor za skupinsko delo in računalniška mesta z dostopom do interneta. Posebej bi še opozorila na stalno postavitev razstave mladinskih knjig v štiridesetih tujih jezikih in osmih pisavah MINI BOLOGNA, ki jo je naši knjižnici podaril sodelavec Drago Pirman. Vsebina razstavljenih knjig omogoča spoznavanje kultur drugih narodov in s tem povečuje toleranco do drugačnih in drugače govorečih ter zmanjšuje agresivnost v medsebojnih odnosih. Hkrati pomaga med mladimi razširjati bralno kulturo in željo po znanju.

Na oddelku je približno 20.000 enot mladinskega gradiva. Zaradi utesnjenosti je bil že skrajni čas, da so svobodneje zadihali bogati zakladi znanja in modrosti ob dokončanju prve faze investicije za pridobitev manjkajočih prostorov Knjižnice Brežice. Težko smo jih dočakali, zato smo jih bili toliko bolj veseli.

Mladinska knjiga in mladi bralec se srečujeta tudi v enoti Knjižnice Brežice v vojašnici SV Cerklje ob Krki. Pridružujejo se jim še odrasli bralci. V sobo, polno knjig, je vojašnica krajane in krajanke Cerkelj ob Krki povabila novembra 2004, ko je javnosti odprla vrata do obogatene zbirke knjižničnega gradiva. Sicer je kolekcija premične zbirke delovala v vojašnici SV že od leta 1992. Na pobudo takratnega poveljnika 210. Učnega centra Slovenske vojske je Knjižnica Brežice vojašnici dala v uporabo 480 leposlovnih knjig. V prostoru nekdanje vojaške strokovne knjižnice jih je vpoklicanim vojakom in uslužbencem vojašnice izposojal zaposleni Učnega centra do 1995. leta.

V začetku leta 1998 je z vključitvijo v računalniški knjižnični sistem COBISS knjižnica v vojašnici ponovno zaživela. Na voljo je bilo nekaj manj kot tisoč sto enot knjižničnega gradiva, ki jih je vojakom in zaposlenim v vojašnici izposojal strokovni delavec Knjižnice Brežice do avgusta leta 2003. V tem časovnem obdobju je bilo v oddelek vpisanih 1.113 aktivnih članov, ki so si ob 3.865 obiskih izposodili 7.989 enot gradiva. S 4. novembrom 2004 je vojašnica omogočila dostop do 4.558 enot obsežne zbirke knjižničnega gradiva tudi krajanom Cerkelj ob Krki in okolice, ki lahko knjižnico obiščejo vsak četrtek med 12. in 16. uro.

V počastitev svetovnega dneva in slovenskih dnevov knjige ter dneva boja proti okupatorju smo širši javnosti predstavljali knjižnično dejavnost v vojašnici. Mladina je sodelovala na delavnici miselnih iger, otroci so prisluhnili pravljici. Zvečer je sledil pogovor s častnim občanom Občine Brežice, gospodom Milošem Poljanškom, o slovenstvu na tem obmejnem področju. Vojašnica SV je ob tej priložnosti Knjižnici Brežice podarila maketo pilatusa kot priznanje za uspešno delovanje knjižničnega oddelka v vojašnici SV Cerklje ob Krki. Knjižničarka Lučka Černelič, ki opravlja knjižnično dejavnost v vojašnici, pa je prejela priznanje za uspešno delo.

”Prijateljice imam, katerih družba mi je nadvse draga, …. Ene mi pripovedujejo o dogodkih preteklih dni, druge pa mi odkrivajo skrivnosti prirode. Nekatere me učijo, kako naj živim, druge zopet, kako naj umrem. Nekatere mi z vedrino odganjajo skrbi in spodbujajo duha, kadar klone, druge pa krepijo moj um in mi modro svetujejo, kako naj ukazujem svojim željam in se postavim na lastne noge. Skratka, odpirajo mi duri k vsem umetnostim in znanostim.“ Te misli Francesca Petrarce tudi danes povedo, zakaj je in bo Knjižnica Brežice točka vseživljenjskega učenja, knjižnično - informacijsko središče in tudi podpora visokemu šolstvu, ki se razvija na tem območju.

Tea Bemkoč, Knjižnica Brežice

KNJIŽNICA – IGRIŠČE ZNANJA IN ZABAVE
Splošne knjižnice in prosti čas

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju z Gradsko knjižnico »Ivan Goran Kovačić« iz Karlovca (R Hrvaška), osrednjo knjižnico Slovencev na Hrvaškem, razpisuje »Strokovno srečanje z mednarodno udeležbo o prostem času«, ki bo 12. in 13. septembra 2005 v Novem mestu.

Na simpoziju bodo v uvodnem delu podani sociološki okviri in dejavniki, ki vplivajo na način preživljanja prostega časa (na podlagi teorij in analizi slovenske ter hrvaške prakse). Splošne knjižnice s svojim delovanjem posegamo v sfero prostega časa različnih starostnih skupin od najmlajših do tretje življenjske univerze ali tako imenovanega vseživljenjskega učenja tako z izposojo gradiva kot s prireditvami. Vpliv splošnih knjižnic na področje človeških virov je prevečkrat spregledan.

Zato Vas vabimo k sodelovanju in sooblikovanju programa z referenti, ki bodo na primeru dobre prakse predstavili kvalitetno izrabo prostega časa, ki jih v okviru programov in projektov izvajajo prav splošne knjižnice. V ospredju našega zanimanja je branje kot način preživljanja prostega časa (vseh starostnih skupin) in vpliv knjižnic na razvoj bralne kulture.

Prosimo referente, da povzetek svojih referatov pošljejo do dne, 6. junija 2005 na naslov: Jadranka Zupančič (za strokovno srečanje o prostem času), Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Rozmanova 28, Novo mesto ali na e-mail višje bibliotekarke Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ge. Jadranke Zupančič.: jadranka@nm.sik.si.

Maja Ivanež, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

THE BALKANS FROM THE OUTSIDE

Prvo mednarodno srečanje knjižničarjev slavistov v Sarajevu pod naslovom THE BALKANS FROM THE OUTSIDE je potekalo v kompleksu Skenderija od 22. do 25. aprila 2005.
Organizatorji so s posvetom želeli predstaviti zastopanost gradiva iz jugovzhodne Evrope, in še posebej iz Bosne in Hercegovine, v zbirkah zahodnoevropskih in severnoameriških knjižnic. Namen posveta je bila diskusija in analiza procesa načrtovanja nabavne politike za pridobivanje gradiva iz področja nekdanje Jugoslavije in zadovoljevanje potreb uporabnikov v knjižnicah zahodne Evrope in severne Amerike, pa tudi kvaliteta zbirk in trendi pri uporabi gradiva v skladu z načeli učinkovitosti. Obravnavana so bila naslednja vprašanja:

  • ugotavljanje potreb uporabnikov;

  • izgradnja zbirke (collection development/management policy);

  • selekcija gradiva (demand theory; value theory; just in case; just in time);

  • postopki pridobivanje gradiva (predakcesija in akcesija);

  • izločanje gradiva;

  • evalvacija zbirk.

Glavni organizator posveta je bila založniška hiša "UNIVERSITY PRESS" d.o.o. Sarajevo , ki je za večino knjižnic tudi glavni dobavitelj za gradivo iz Bosne in Hercegovine. Posvet so organizirali na pobudo knjižnic, s katerimi sodelujejo. Poleg njih so kot glavni organizatorji sodelovali še Društvo bibliotekara Bosne i Hercegovine (Sarajevo) in INFOHOUSE, Asocijacija za unapređenje informacijskih nauka (Sarajevo). Kot soorganizatorji pa: Centar za ljudska prava Univerziteta u Sarajevu, Sarajevski sajam – KSC Skenderija in TKD "Šahinpašić" Sarajevo.

Glavni cilj organizatorjev je bila seznanitev predstavnikov tujih knjižnic in njihovih slavističnih oddelkov z najnovejšo založniško produkcijo v Bosni in Hercegovini, s čimer bi se razširila zastopanost tega gradiva in povečal nakup knjig in revij za knjižnice v tujini. Istočasno pa so v okviru posveta omogočili predstavnikom tujih knjižnic neposredne stike s knjižnicami v BiH in s tem zagotovili neposredno sodelovanje in tudi širitev medknjižnične izposoje.
Med 90 udeleženci so bili večinoma predstavniki bosanskih knjižnic in Filozofske fakultete v Sarajevu, predstavniki ameriških knjižnic (Library of Congress, New York Public Library, Harvard University, University of Michigan, Yale University, University of Pittsburgh), britanske, francoske in slovenske nacionalne knjižnice (The British Library, Bibliotheque Nationale de France, NUK), med ostalimi udeleženci pa še dobavitelji iz Nemčije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije.

Registracija je potekala na predvečer posveta v nekdanji Narodni in univerzitetni knjižnici (Vijećnici), ki je zgorela med vojno, sedaj pa so že obnovljeni prvi stebri v osrednjem prostoru. Referenti so predstavili 23 referatov o izgradnji in upravljanju zbirk s področja jugovzhodne Evrope v zahodnoevropskih, severnoameriških in bosanskih knjižnicah. Program in referati so dostopni na: http://www.openbook.ba/icsl/index.html

Za predstavitev svojih prispevkov so imeli referenti na voljo zelo malo časa, ker je bil odziv večji, kot so organizatorji načrtovali, in so morali zato vsi sodelujoči predstaviti svoje prispevke v enem dnevu. Zaključek srečanja je bil naslednje jutro, kjer so bili sprejeti naslednji sklepi: (1) pripravi se izdelava skupne spletne strani in foruma, (2) posvet se organizira vsako leto v času knjižnega sejma in (3) v pripravo prispevkov se aktivno vključi študente bibliotekarstva iz širšega območja nekdanje Jugoslavije. Izbrana je bila tudi tema posveta v letu 2006: Izzivi digitalizacije – lokalne zbirke. Popoldne so nas organizatorji odpeljali na ogled knjižnice v Frančiškanskem samostanu v Kraljevi sutjeski (http://www.kraljeva-sutjeska.com), kjer so nam domačini pripravili gostoljuben sprejem. V neformalnem okolju smo udeleženci imeli na voljo tudi dovolj časa, da smo se lahko pogovorili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju, predvsem na področju mednarodne izmenjave gradiva.
Posvet je bil organiziran v času Knjižnega sejma v Sarajevu. Tako smo imeli vsi udeleženci tudi možnost ogleda 17. mednarodnega knjižnega sejma knjig in učil. Na sejmu so sodelovali založniki iz Bosne in Hercegovine, pa tudi iz Hrvaške in Srbije.

Irena Sešek, Narodna in univerzitetna knjižnica

 BOBCATSSS 2005
Knjižničarstvo v informacijski dobi

BOBCATSSS simpozij je letna konferenca za študente, učitelje in specialiste na področju knjižničarskih in informacijskih znanosti, pod okriljem EUCLID (European Association for Library and Information Education and Research). BOBCATSSS je akronim, katerega posamezne črke predstavljajo prvo od črk imena mesta, ki je začelo simpozije. Ta so: Budimpešta, Oslo, Barcelona, Copenhagen, Amsterdam, Tampere, Stuttgart, Szombathely in Sheffield. Po desetih letih je struktura organizacije še vedno enaka: dve instituciji organizirata konferenco, ena iz vzhodne Evrope in ena iz zahodne Evrope. To leto sta Oslo University College in Eötvös Loránd University organizirali trinajsti BOBCATSSS simpozij (http://www.bobcatsss.nu/) v Budimpešti, rojstnem kraju konference, kjer se je leta 1993 vse začelo. V zadnjih petih letih so se mreži mest, ki sodelujejo v BOBCATSSS, priključili še Borås, Riga, Kharkiv, Moskva, Tallinn, Torun, Varšava, Sofia, Ljubljana, Krakov in Bratislava.

Simpozij BOBCATSSS je namenjen študentom, učiteljem in raziskovalcem, pa tudi zaposlenim v bibliotekarstvu in informacijski znanosti. Bistvo simpozija je raziskovanje teoretičnih aspektov LIS, razvijanje novih idej (frameworks) in prikazovanju razvijajočih se projektov. Ne smemo pozabiti tudi na izkušnje, združevanje sil in ponovno odkrivanje našega področja. Pomembno pa je tudi razvijanje transnacionalne mreže med študenti in bodočimi informacijskimi profesionalci. Ne gre samo za deljenje znanja za bodoče naloge, pač pa tudi drugačnih izkušenj, pogledov in tradicij LIS v posameznih državah Evrope.

Tema trinajstega BOBCATSSS simpozija je bila Knjižničarstvo v informacijski dobi. Informacije in dostop do njih pomenijo in bodo tudi v bodoče pomenile veljavo, moč in orodje za napredek. Knjižnice igrajo pomembno vlogo kot informacijski posredniki in administratorji, pa tudi kot zagovornice enakopravnega in preprostega dostopa do informacij za javnost. Teme na letošnjem BOBCATSSS simpoziju so bile:

  • Moderni bibliotekar/ka (Osebni pristop proti digitalnim vmesnikom, Identiteta / Funkcija, Izobraževanje / Bibliotekar-učitelj). 

  • Doseg informacije (Svoboda informacije, Informacijsko bogastvo / revščina, Razumevanje interneta)

  • Cena informacije (Ustvarjanje in vzdrževanje podatkovnih zbirk, Evalviranje podatkovnih zbirk, Evalviranje kvalitete informacij, Informacijski brokerji, Informacijski filtri)

  • Splošne knjižnice (Knjižnice brez meja, Knjižnice brez knjig, Knjižnica kot javni prostor, Knjižnica kot delovno okolje za vsakogar)

  • Znanstvene knjižnice (Znanstveno publiciranje, The publishing library)

  • Neuspeh e-knjige oz. njen zakasnel uspeh? (Kaj se je zgodilo z e–knjigo in kaj se bo z njo dogajalo v prihodnosti?)

  • Literatura proti Informaciji? (Kaj se zgodi z literaturo, ko je svet preplavljen z informacijami? Kaj je razlika med njima?) 

Tokratnega BOBCATSSS simpozija se je udeležilo kar lepo število študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavljen je bil tudi prispevek z naslovom "Who Says That Old Dogs Can't Learn New Tricks? A Survey of Internet Usage Among Seniors" avtorjev Maje Blažič, Tanje Merčun, Barbare Plestenjak in Darka Majcenovića, pod mentorstvom dr. Primoža Južniča. Namen prispevka je bil ugotoviti in analizirati trende uporabe Interneta med slovenskimi seniorji, obiskovalci programov univerz za tretje življenjsko obdobje, in preveriti resničnost teze, da starejši občani ne uporabljajo interneta in da jih moderne oblike komuniciranja ne zanimajo.

Imel sem tudi poster session, na katerem sem predstavil projekt reUSE. Bistvo projekta reUSE je, da so narodne in univerzitetne knjižnice že zadolžene za hrambo tiskanih gradiv (preko obveznega izvoda) in da bi to dejavnost lahko razširile še z zbiranjem digitalnih izvirnikov dokumentov, ki so bili osnova za tiskane publikacije. S tem pristopom bi bila dosežena dva cilja: digitalne vsebine, ki so bile do sedaj izgubljene, bi bile ohranjene za dolgi rok; in do teh vsebin, ki so razpršene med tisoči ustanov javnega sektorja, bi bilo mogoče neposredno dostopiti na centraliziran način preko uveljavljenih informacijskih kanalov knjižnic. Predvidena je visoka standardizacija, omogočena bo dolgoročna hramba gradiv in omogočen bo dostop do vsebin preko digitalnih knjižnic.

Posvetovanja se je udeležila tudi mag. Polona Vilar, ki je skupaj z dr. Davidom Bowden in Ramune Petuchovaite predstavila prispevek "Are we effective? How do we Know?" Njihova tema je bila mednarodna primerjava aktivnosti in uspešnosti splošnih in nacionalnih knjižnic več držav, vključno z Litvo, Slovenijo in Veliko Britanijo; ter načini ugotavljanja te uspešnosti in načini, kako so te ocene integrirane v nacionalne načrte za knjižnične storitve. Poseben poudarek je bil dan na nove metode ugotavljanja uspešnosti knjižnic, ki gredo dlje kot je samo preprosto štetje bralcev in transakcij.

Povzetki vseh predstavljenih prispevkov so že na voljo v ICB, zbornik vseh prispevkov pa bo tudi na voljo v kratkem. Prispevkov je preveč, da bi jih vse naštel in opisal na tem mestu, omenil pa bi samo prispevek Eirika Newtha "Writers, Librarians and the Cemetary of Forgoten Books", v katerem opisuje situacijo v založništvu, da navkljub ogromnemu številu pred kratkim izdanih naslovov mnogih med njimi ni več mogoče kupiti, ker so razprodani in ni bilo novih ponatisov. Na ta način te vsebine ne dosežejo novih bralcev in so z bralčevega vidika "mrtve". Te naslove bi se dalo zbrati v ustrezne zbirke na internetu, kjer bi še naprej služile bralcem, ravno to pa onemogočajo avtorske pravice, založniki in DRM (Digital rights management). Avtor predlaga vrsto ukrepov, kako rešiti tovrstne težave, predvsem vidi rešitev v spremembi licenciranja in v sodelovanju avtorjev z bibliotekarji.

Naslednji BOBCATSSS bo potekal v Tallinnu (Estonija) od 30. januarja do 1. februarja 2006 (http://www2.db.dk/bobcatsss). Organizirala ga bosta Royal School of Library and Information Science (Danska) in Tallinn Pedagogical University, Department of Information Studies (Estonia). Tema bo "Information, Innovation, Responsibility: Information Professional in Network Society". Na voljo bodo razna orodja za konference na daljavo, kot so videokonferenčni sistem za predstavitve prispevkov in delavnic za vse, ki se ne bodo mogli udeležiti same konference v Tallinnu. Program simpozija BOBCATSSS 2006 bo raznolik in bo nudil prispevke o raziskavah, inovacijah, dobrih praksah ter informacijski strategiji in politiki.

Darko Majcenović, Narodna in univerzitetna knjižnica

SPOŠTOVANE KOLEGICE IN KOLEGI

V Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik smo pričeli s sistematičnim zbiranjem gradiva o Antonu Sovretu. Eden izmed projektov, ki smo si ga med drugim zadali, je pridobitev karseda največ naslovov in posameznih izdaj oziroma ponatisov monografskih publikacij, v katerih Anton Sovre nastopa bodisi kot avtor bodisi kot prevajalec oziroma pisec spremnega besedila. Ker je tovrstnega gradiva zelo veliko, saj je bil Anton Sovre predvsem zelo ploden prevajalec, se zavedamo, da ne bomo zmogli pridobiti celotne zbirke, bomo pa poskušali udejanjiti svoje zamisli preko različnih poti. Ena izmed le-teh je tudi preko obvestil posameznim knjižnicam po Sloveniji, da bi jih seznanili z našim projektom in željo, da bi nam odvečno gradivo oziroma gradivo, ki bi ga v prihodnje nameravali odpisati, poslali nam oziroma nas o svoji nameri obvestili. Hvaležni in veseli bomo kakršnegakoli odziva. Za vse dodatne informacije prosim pokličite na tel. št.: 03/56-46-175 ali pišite na elektronski naslov: bostjan@trb.sik.si. Hvala.

Boštjan Mur, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

DELO IŠČE

Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Delovne izkušnje sem pridobivala že med študijem, in sicer v splošnoizobraževalni knjižnici v Ljubljani. Sedaj sem zaposlena v srednješolski knjižnici v Celju, kjer mi je delovno razmerje poteklo z 31.12.2004. Po tem datumu sem iskalka zaposlitve, in sicer bi si želela delati v visokošolski ali specialni knjižnici v Ljubljani. Med svojimi delovnimi izkušnjami naj omenim naslednja opravila: katalogizacija gradiva, izposoja in postavitev gradiva, referenčno delo (informator), sodelovanje pri kulturnih dogodkih v knjižnici… Aktivno govorim nemški jezik, pasivo pa angleški ; med drugim sem uporabljala programsko opremo Word in Excel. V mesecu novembru bom opravila strokovni izpit v NUK- u , hkrati pa sem se tudi sicer pripravljena izobraževati in dodatno izpopolnjevati v kolikor bo to zahtevala narava delovnega mesta. Dosegljiva sem na tel.št. 031 216 548.

Sem univerzitetna diplomirana filozofinja in literarna komparativistka. Predlani sem opravila strokovni bibliotekarski izpit. Trenutno sem zaposlena v šolski knjižnici Dobrova, kjer nadomeščam delavko, ki se vrne v začetku februarja. Moje delovne izkušnje so urejanje gradiva in izposoja v univerzitetni knjižnici, izposoja v specialni knjižnici, delo informatorja v splošni knjižnici in delo šolske knjižničarke (naročanje gradiva, oprema, izposoja, izvajanje KIZa, organiziranje kulturnih dogodkov). Aktivno se sporazumevam v angleščini in obvladam osnovna računalniška znanja. Pripravljena sem se še dodatno izobraževati v tej smeri. Želela bi si delo v katerikoli vrsti knjižnic, dosegljiva sem na tel. št. 040 749 217.

Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka z opravljenim strokovnim izpitom in dvema letoma delovnih izkušenj. Iščem delo v katerikoli knjižnici. Dosegljiva sem na telefonski številki 051/344 455.

Univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italijanistka, ki je diplomirala 15. 09. 2004 in si je nabrala praktičnih izkušenj na oddelku za Posebno knjižnično gradivo v NUK-u, kjer je tudi opravila tečaj za bodoče aktivne udeležence COBISS iz katalogizacije monografij, je trenutno brez zaposlitve in išče delo v katerikoli knjižnici. Tekoče obvlada slovenščino, italijanščino in nemščino, ker je materni jezik. Tel. 031 581 366.

 




















 upor.ime
 geslo