prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti obvestila avtorjem impresum


KNJIŽNICA BREZ KNJIŽNIČARJA ALI
KAJ JE PRINESEL ENOTNI PLAČNI SISTEM SLOVENSKEMU KNJIŽNIČARSTVU?
Razmišljanje o dogajanju ob uvajanju novega plačnega sistema

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07, uradno prečiščeno besedilo ter spremembe in dopolnitve 17/08 in 58/08) na novo določa sistem plač javnih uslužbencev. Tako nam poletni meseci niso postregli z napovedano visokimi temperaturami, so pa zato pristojna ministrstva in sindikati z uresničevanjem novega plačnega sistema poskrbeli za vroče dogajanje, ki se bo verjetno iz poletnih mesecev preneslo v jesenske in poseglo tudi v zimski čas.

In kje je v novem plačnem sistemu delovno mesto knjižničarja? Do uveljavitve novega plačnega sistema so bila delovna mesta knjižničarjev v različnem delovnem okolju in pod različnimi pristojnimi ministrstvi različno ovrednotena, hkrati pa so veljala različna merila za napredovanje v strokovne nazive in tudi za napredovanje v plačne razrede.

Že vsaj od leta 1991 naprej knjižničarska stroka opozarja na probleme vrednotenja delovnega mesta knjižničarja. Najprej v razmerju do drugih poklicev v kulturi, kasneje pa na različno vrednotenje delovnega mesta knjižničarja v različnih delovnih okoljih, kar je bila posledica financiranja različnih ministrstev in različnih pravili o napredovanju v nazive in plačne razrede. Knjižničarji so bili do uveljavitve novega plačnega sistema na treh poteh: zaposleni v kulturi, visokošolski sodelavci in strokovni delavci v osnovnih in srednjih šolah, prehajanje med njimi pa je bilo vedno težje oz. že skoraj nemogoče. Prisotnost različnih kriterijev za napredovanje v stroki pa je že vodila k prvim zapletom (npr. strokovni bibliotekarski izpit kot pogoj za pridobitev licence iz vzajemne katalogizacije pri šolskih knjižničarjih).

Po šestih letih priprav na nov sistem smo pričakovali vsaj določeno mero enotnosti znotraj stroke, pa vendar že samo bežen pogled v katalog delovnih mest pokaže drugačno zgodbo. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je v svojem 12. členu uvedel pojem orientacijskega delovnega mesta, ki omogoča primerjavo v plačnih skupinah in med plačnimi skupinami. Ta delovna mesta so nato opredeljena v Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08), kjer je delovno mesto Bibliotekar VII/2 uvrščeno v plačno skupino G (kultura in informiranje v 30 plačni razred. Ta razvrstitev naj bi bila referenčna, vendar poglejmo, kaj se je zgodilo.

Po aneksih h panožnim kolektivnim pogodbam (Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS – Ur. l. RS 60/08, Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja – Ur. l. RS 60/08, Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost – Ur. l. RS 61/08) smo knjižničarji zastopani v naslednjih plačnih skupinah in podskupinah (če odmislimo direktorje knjižnic, ki so zastopani v plačni skupini B) :

  • D - delovna mesta na področju vzgoje, izobraževanja in športa

    • D1 visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci

    • D2 predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji in drugi strokovni delavci

  • G – delovna mesta na področju kulture in informiranja

    • G2 drugi poklici na področju kulture in informiranja

  • J – spremljajoča delovna mesta (veljajo za ves javni sektor)

    • J1 strokovni delavci

Plačne skupine in podskupine so različno vrednotene in delovna mesta različno poimenovana in zato si lahko zastavljamo vrsto vprašanj, ki ne iščejo samo odgovorov, ampak odpirajo probleme, s katerimi se bomo morali soočiti tudi v sklopu razmišljanja o prihodnosti naše stroke.

Glavna problemska vprašanja, ki smo jih v Društvu bibliotekarjev Maribor zasledili:

  • različni vrednotenje delovnih mest v sklopu istega tarifnega razreda (npr. delovno mesto Bibliotekar VII/1 v plačni podskupini G2 in delovno mesto Knjižničar VII/1 v plačni podskupini D2);

  • neenotno poimenovanje delovnih mest v sklopu istega tarifnega razreda oziroma zahtevnosti delovnega mesta (npr. Knjižničar VII/2 v plačni podskupini D2 in delovno mesto Bibliotekar VII/2 v plani podskupini G2);

  • različni kriteriji napredovanja v nazive – pri tem smo bili pozorni le na kriterije, ki so razvidni iz kataloga delovnih mest, saj je podzakonski akt, ki določa kriterije za napredovanje v strokovne nazive še vedno v medresorskem usklajevanju in je vprašanje, če bo en pravilnik zajel knjižničarje v vseh plačnih razredih. Nazivi višješolskega sodelavca – bibliotekarja so povezani tudi z višjo stopnjo izobrazbe. Knjižničarji v visokošolskih knjižnicah, ki so uvrščeni v plačno podskupino D1, so vezani na postopek habilitacije in na opravljanje pedagoškega dela, hkrati pa je napredovanje v višji naziv povezano z višjo stopnjo izobrazbe (magisterij in doktorat), v tarifnem razredu npr. VII pa lahko napredujejo samo v plačne razrede in ne v nazive;

  • problem uvrščanja visokošolskih in specialnih knjižničarjev v plačno podskupino J1.

Ob tem se odpre še vrsta problemov, tako da zgodba postane že skoraj tragedija, saj obstaja bojazen, da bomo imeli knjižnice brez knjižničarjev. Pa te napovedi niso povezane s prihodnostjo knjižnice in njene ponudbe, ampak s sistemizacijami delovnih mest v organizacij, v sklopu katerih knjižnice delujejo. Namesto delovnega mesta knjižničarja bodo sistemizirale delovno mesto strokovnega sodelavca ali delovno mesto strokovnega svetovalca za določeno področje ali delovno mesto strokovnega sodelavca s posebnimi znanji in sposobnostmi. In zakaj? Verjetno zato, ker bo to za zaposlene ugodneje, saj bodo uvrščeni dva, tri ali štiri plačne razrede višje kot knjižničar v plačni skupini J.

Uvrstitev delovnih mest vseh strokovnih delavcev v vseh vrstah knjižnic ima zelo malo skupnega s strokovnimi podlagami, vsekakor ni v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZSPJS, saj ne moremo govoriti o uveljavljanju načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah. Kje je tu enotnost novega plačnega sistema?

Neenotnost sistema in neuresničevanje 2. odstavka 1. člena ZSPJS je najbolj transparentno vidna iz štirih razmerji:

  • razmerja med delovnim mestom Knjižničar VII/1 v plačni skupini D2, delovnim mestom Bibliotekar VII/1 v plačni skupini G2 in delovnim mestom Knjižničar VII/1 v plačni podskupini J1 (Tabela 1)

PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX Vrsta knjižnice
D2 Knjižničar VII/1 4 30 43 šolska knjižnica
G2 Bibliotekar VII/1 4 28 38 splošna knjižnica
J1 Knjižničar VII/1 VII/1 0 27 37 visokošolska knjižnica

Tabela 1 Delovno mesto strokovnega delavca s VII/1 stopnjo izobrazbe v visokošolski knjižnici (D1)
šolski knjižnici (D2), splošni knjižnici (G2) in visokošolski knjižnici (J1).

  • razmerja med delovnim mestom Knjižničar VII/2 v plačni podskupini D2, delovnega mesta Bibliotekar VII/« v plačni podskupini D1, delovnega mesta Bibliotekar VII/2 v plačni podskupini G2 in delovnega mesta Knjižničar VII/2 v plačni podskupini J1 (Tabela 2)

PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX Vrsta knjižnice
D1 Bibliotekar VII/2 3 30 35 visokošolska knjižnica
D2 Knjižničar VII/2 4 30 43 šolska knjižnica
G2 Bibliotekar VII/2 4 30 43 splošna knjižnica
J1 Knjižničar VII/2 VII/2 0 30 40  

Tabela 2 Delovno mesto strokovnega delavca s VII/2 stopnjo izobrazbe v visokošolski knjižnici (D1)
šolski knjižnici (D2), splošni knjižnici (G2) in univerzitetni knjižnici (J1).

  • razmerja med delovnim mestom Bibliotekar z doktoratom v plačni podskupini D1 in delovnim mestom Bibliotekar z doktoratom v plačni podskupini G2 (Tabela 3)

PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX
D1 Bibliotekar z doktoratom IX 0 36 41
G1 Bibliotekar z doktoratom IX 3 39 49

Tabela 3 Neenotnost sistema in zahtevnosti delovnega mesta
(delovno mesto Bibliotekar z doktoratom v plačni podskupini D1 in plačni podskupini G2)

  • razmerje med delovnim mestom Bibliotekar z doktoratom iz plačne podskupine D1 in delovnim mestom Knjižničar VII/1 v plačni podskupini D2 (Tabela 4)

PS Delovno mesto TR Št. nazivov MIN MAX
D1 Bibliotekar z doktoratom IX 0 36 41
D2 Knjižničar VII/1 4 30 43

Tabela 4 Neenotnost sistema – primerjava delovnega mesta Bibliotekar z doktoratom (D1)
in delovnega mesta Knjižničar VII/1 (D2)

Zelo težko spreminjaš svet okrog sebe, težko spreminjaš druge ob tebi, še najlažje pričneš s spremembami pri sebi. Takšne misli so prisotne v skoraj vsakem strokovnem ali poljudnem priročniku o osebni rasti, samopodobi in pozitivnem razmišljanju. In v sebi nosijo tudi nekaj resnice, ki bi bila zelo dobrodošla v knjižničarskih krogih. Če bomo sami dvomili v svojo podobo v družbi, nenehno »jamrali« in samo iskali krivdo za nizko vrednotenje poklica v drugih, za kaos pri uvrstitvi delovnih mest v plačne razrede in podžigali nevoščljivost znotraj knjižničarjev, bomo še dalje od tistih modelov organiziranosti knjižničarstva, ki jo pogosto navajamo kot zgled ali izziv.

Takšna uvrstitev delovnega mesta knjižničarja v novem plačnem sistemu je verjetno rezultat najboljšega in najmočnejšega sindikata. In tudi to je dokaz, da smo knjižničarji v sistemu izgubljeni in vsak na svoji poti, zato pa tako nemočni. Zato v Društvu bibliotekarjev Maribor pozivamo vse, ki delujemo na našem strokovnem področju, da pozabimo na »mi« ali »oni« in poskušamo tvorno sodelovati pri reševanju tega problema, ki stroko razdvaja in knjižničarje usmerja korak nazaj in ne naprej. Hkrati bomo to razmišljanje posredovali ministru za javno upravo, dr. Virantu, predsednici Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost, predsednikom regionalnih društev in seveda pristojnim ministrom, ki si delijo odgovornosti za naše strokovno področje.

Knjižničar je uporabnikov reševalec iz informacijske poplave, tako je mag. Franci Pivec v uvodnem referatu na Bledu 2007 opisal vlogo knjižničarja. Ne glede na okolje, prostor, vrsto uporabnika in informacije. Zaupanje v knjižničarja in njegove sposobnosti je tisto, ki pripelje uporabnika do izposojevalnega pulta ali elektronske pošte s seznamom vprašanj in želja po informacijah. Uporabniki zaupajo knjižničarjem, to nedvomno sporočajo zelo različne ankete o kakovosti knjižničnih storitev. Sedaj morajo še knjižničarji najti to zaupanje vse. In v svojo nesporno vlogo v družbi.

Sabina Fras Popović
Društvo bibliotekarjev Maribor

nazaj na kazalo

natisni članek