prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti obvestila avtorjem impresum


[sic] : UTRINKI Z RAZISKOVALNIH ČAJANK
FRBRIZACIJA

Eden izmed pojmov, ki v današnjem knjižničarstvu pritegne pozornost – če ne drugače, zato ker gre za težko izgovorljivo besedo - je frbrizacija. Vendar je pri ocenjevanju neprimernosti termina biti previden, saj bi v Sloveniji pravzaprav morali govoriti o fzbzizaciji.

FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records) je namreč angleška kratica za tisto, čemur v slovenskem okolju pravimo FZBZ (Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise). Gre za prvi jasen prerez vsega s čimer se knjižnice ukvarjajo oziroma, povedano bolj strokovno, za konceptualni model bibliografskega sveta.

Prva asociacija, ki jo ima večina uporabnikov ob besedi knjižnica so knjige. Vendar pa lahko na knjige lahko gledamo z več vidikov: lahko se zapičimo v njihovo sporočilo, besedilo, izdajo ali konkreten izvod knjige. Če prijatelju podarimo za rojstni dan izvod Shakespearjevega Hamleta v prevodu Otona Župančiča iz leta 1956, ki je izšel v zbirki Kondor, nam bo prijatelj morda hvaležen, ker še nikoli ni bral Hamleta; morda zato, ker obožuje Župančičev prefinjen jezik; lahko zato, ker mu je manjkala le ena knjiga v zbirki; ali pa preprosto zato, ker ga bo izvod spominjal na nas. Te kategorije (zelo poenostavljeno rečeno) ustrezajo posameznim entitetam prve skupine v modelu FZBZ: delu, izrazni obliki, pojavni obliki in enoti. Morda bo prijatelja zanimala samo spremna beseda Dušana Tomšeta. Seveda gre tu že za drugo - s Hamletom nedvomno tesno povezano - delo. Vendar pa to ni vse, kar lahko pri knjigah proučujemo: tu so še avtorji in teme dela. Te sodijo v drugo in tretjo skupino entitet FZBZ.
In že smo nazaj pri frbrizaciji. Frbrizacija je postopek avtomatskega identificiranja entitet FZBZ iz obstoječih bibliografskih zapisov. Pri obstoječi katalogizaciji gre za opisovanje pojavne oblike na podlagi konkretne enote. Toda v resnici bibliografski zapisi popisujejo tudi podatke, ki se nanašajo na druge entitete. Tako je npr. literarna vrsta (vsaj v našem kulturnem okolju) povezana z delom, jezik besedila pa se nanaša na besedilo, torej na izrazno obliko, ki je lahko skupna več izdajam, torej pojavnim oblikam. V zgornjem primeru bi posameznim entitetam lahko pripisali npr. naslednje elemente:

Delo: literarna vrsta, naslov, privzet iz izrazne oblike
Izrazna oblika: jezik besedila, naslov, privzet iz pojavne oblike
Pojavna oblika: država izida, leto izida, pisava, naslov, impresum, fizični opis, zbirka.
Seveda pa pojavna oblika vsebuje še eno izrazno obliko še enega dela, namreč spremne besede. Pri teh dveh delih smo identificirali tri osebe (entitete 2. skupine).

Ker nimamo enotnega naslova, si pomagamo pri identifikaciji dela kar z naslovom pojavne oblike (preko izrazne oblike), kar pa utegne imeti za posledico identifikacijo več različnih del, ko gre v resnici za eno samo delo.

V teoriji torej lahko opravimo frbrizacijo, ko vemo kateri elementi bibliografskega zapisa so atributi katere izmed entitet FZBZ. Vendar bomo uporabne rezultate dobili šele tedaj, ko bomo lahko ugotovili, katera pojavna oblika sodi h kateri izrazni obliki katerega dela. Drugače povedano, če podatki v bibliografskem zapisu ne omogočajo konsistentne identifikacije entitet, ne bomo s frbrizacijo čisto nič pridobili. Zato npr. vneseni enotni naslovi, ki se nedvomno nanašajo na delo, močno pripomorejo k izboljšanju kvalitete rezultatov frbrizacije.


Slika 1: Primer bibliografskega zapisa

In kaj sploh lahko pridobimo s frbrizacijo? Zamislite si katalog, kjer bi uporabnik dobil skupaj prikazane vse izdaje nekega dela, po možnosti razporejene glede na različna besedila (npr. prevode, skrajšane izdaje...). Seveda je taka razporeditev tem bolj smiselna, čim več verzij nekega dela imamo v katalogu. Po drugi strani pa se prav z velikostjo množice izdaj veča tudi možnost, da vsega ne bomo mogli avtomatično pravilno identificirati, saj se iz tega ali onega razloga v kataloge znajo prikrasti tudi napake. Frbrizacija ima nesrečno lastnost, da napake, ki bi v običajnem katalogu ostale skrite, lahko dokaj hitro opazimo. To sicer po eni strani pomeni, da s pomočjo frbrizacije lažje odkrivamo napake oziroma nekonsistentnosti v katalogu, na žalost pa ima lahko uporabnik do frbriziranih katalogov negativen odnos, saj je na videz težava v frbrizaciji, ko so v resnici problematični obstoječi bibliografski podatki.

Pri frbrizaciji se srečujemo še z eno »optično prevaro«: podatkov, ki so berljivi za človeka, a niso ustrezno strukturirani, se z avtomatskimi postopki ne da enostavno izluščiti in uporabiti. Zato je standardizacija pri bibliografskem opisu, npr. uporaba uvajalne fraze » Prevod dela:« pri opombah, ključnega pomena za čim boljšo kvaliteto frbrizacije.
V svetu obstaja že nekaj frbriziranih katalogov (npr. FictionFinder (http://fictionfinder.oclc.org/), ki ga toplo priporočam v ogled, saj je prednosti FZBZ najlažje videti prav na praktičnih primerih), toda trenutno nobeden ne sledi popolnoma entitetam kot so definirane v FZBZ. To ne pomeni nujno, da FZBZ ne drži vode, problem je v konsistentnosti opisa nekaterih podatkov, predvsem v povezavi s podrobno identifikacijo izraznih oblik. Prvi poizkusi na Slovenski bibliografiji so pokazali, da bi utegnila imeti dovolj dobre podatke, da bi lahko odpravili tudi to nevšečnost.

Glede na to, da se, vsaj v tujini, vedno bolj govori o uvedbi entitet FZBZ v katalogizacijo (npr. RDA), se je potrebno zavedati, da je ekonomičnost celotnega podviga odvisna prav od avtomatskih postopkov frbrizacije obstoječih bibliografskih zapisov, pa naj bo izraz sam še tako čuden.

Jan Pisanski
Narodna in univerzitetna knjižnica

nazaj na kazalo

 

natisni članek