prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti obvestila avtorjem impresum

PREJEMNIKI STANOVSKIH NAGRAD NA STROKOVNEM POSVETOVANJU ZBDS 2009

Nagrade Kalanovega sklada prejmejo slovenski knjižničarski delavci za pisna strokovna ali znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije bibliotekarstva in informacijske znanosti ter k praksi bibliotekarske in informacijske dejavnosti na slovenski in mednarodni ravni. Nagrade Kalanovega sklada so prejeli:

  • mag. Mateja Ločniškar Filder
  • Martina Rozman Salobir
  • mag. Mojiceja Podgoršek
  • Majda Steinbuch

Čopovo priznanje podeljuje ZBDS za uspešno temeljno strokovno delo na področju knjižničarstva, ki ga je opravil posameznik in je opazno prispevalo k ugledu in razvoju posamezne knjižnice ali stroke v celoti. Letos so prejeli:

  • mag. Marjeta Oven, Vrhovno sodišče RS, Centralna pravosodna knjižnica,
  • Maja Razboršek, Kosovelova knjižnica Sežana,
  • Joži Ahačič, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja,
  • Avguština (Gusta) Grobin, Knjižnica Šmarje pri Jelšah,
  • Anka Sollner Perdih, Filozofska fakulteta, Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete, knjižnica Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko.

ZBDS podeljuje Čopove diplome kot posebno strokovno in društveno priznanje za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju, ki so širšega kulturnega oziroma družbenega pomena in prispevajo k napredku bibliotekarske teorije in prakse ter za prizadevno delo v okviru posameznih bibliotekarskih društev ali njihove zveze. Letos so jih dobili:

  • Tatjana Gornik Baraga, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna,
  • Lidija Majnik, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj,
  • Anica Kopinič, Ljudska knjižnica Metlika,
  • Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina,
  • Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto,
  • Knjižnica Velenje in
  • Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

OBRAZLOŽITVE

Nagrade Kalanovega sklada

mag. Mateja Ločniškar Filder, Mestna knjižnica Ljubljana
Mag. Mateja Ločniškar-Fidler je med leti 2007 in 2009 objavila serijo strokovnih člankov, ki bralcem predstavljajo obdelavo neknjižnega gradiva in sodobne nosilce zapisov.
Dela izkazujejo poglobljeno poznavanje tematike, pregled širše avtoričine bibliografije pa pokaže že več kot deset let kontinuiranega ustvarjanja na področju. Svoja dela v prvi vrsti namenja kolegom praktikom in jih tako seznanja z novostmi na področju, z dilemami, pravili in konkretnimi rešitvami vprašanj, ki se pojavljajo pri obdelavi vedno novih nosilcev zapisov. Ob vsakem obravnavanem mediju avtorica sistematično in ilustrativno predstavi njegove tehnične lastnosti ter postopek katalogizacije znotraj sistema COBISS in bralcu priporoči ustrezne priročnike, ki mu bodo pomagali pri nadaljnjih vprašanjih. V enem od del bolj natančno posveti tudi vsebinski obdelavi videofilmov in pregledno prikaže relevantne UDK vrstilce, gesla in postopek vsebinskega opisovanja v formatu COMARC.
Vse večji delež neknjižnega gradiva v knjižnicah pove, da gre za pomembno področje raziskovanja in tudi zato so prispevki mag. Mateje Ločniškar-Fidler, kot ene izmed redkih avtoric na področju, tako dragoceni in dobrodošli. Kot avtorica vseskozi poudarja, sta kvalitetna in konsistentna obdelava gradiva pomembni tako za uporabnika kot tudi za knjižničarja.

Martina Rozman Salobir, Osrednja knjižnica Celje
Martina Rozman Salobir je v specialistični nalogi z naslovom Organizacija knjižničnih zbirk v novi zgradbi Osrednje knjižnice Celje v strokovno znanstveno besedišče prenesla projekt priprave modela organizacije knjižničnih gradiv in problematiko, ki je zelo dobro poznana slehernemu knjižničarju: v realnem okolju knjižničnega prostora postaviti zbirko tako, da bo obisk knjižnice za uporabnike prijetno doživetje. Naloga, ki je rezultat raziskovanja, odkrivanja, iskanja in sodelovanja, prinaša enega od možnih načinov, kako lahko knjižnica z domiselno postavitvijo gradiva v uporabniku zbudi nove ali pozabljene interese. V nalogi je močno prisotna povezava med iskanjem dveh odgovorov: kako knjižnično zbirko dojame uporabnik in kako knjižnično zbirko dojema strokovnjak – knjižničar. Ob tem se v delu loteva tudi izziva, ki ga tako pred bralca kot knjižničarja postavlja prosti pristop gradiva in problematike združevanja ločeno zastavljenih knjižničnih zbirk. Ob tem pa ves čas oblikovanja modela sledi enemu od glavnih ciljev, ki si jih je skupina za pripravo projekta zadala, in sicer »upoštevanje različnih pristopov uporabnikov k iskanju in izbiri ter uporabi knjižničnih gradiv, tako z vidika splošnega pristopa k iskanju in izbiranju, kot glede uporabe posameznih vsebinskih sklopov gradiva« (Rozman Salobir, str. 24).

mag. Mojiceja Podgoršek, OŠ Jurija Vege Moravče
Članek Vpliv knjižničnih informacijskih znanj na informacijsko pismenost učencev tretjih razredov Osnoven šole Jurija Vege v Moravčah, objavljen v reviji Šolska knjižnica, je nastal na temelju magistrskega dela Motivacija za uporabo storitev šolske knjižnice, ki ga je avtorica zagovarjala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2008 pod mentorstvom dr. Silve Novljan. V raziskavi je avtorico zanimalo, ali lahko učence in učitelje tretjih razredov z izobraževanjem v okviru programa knjižničnih informacijskih znanj motivirajo za večjo izposojo in uporabo strokovne literature, ki je pomemben vir znanja in samostojnega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so učenci, ki so bili deležni ur ponavljanja in utrjevanja vsebin knjižničnih informacijskih znanj, pridobili več znanja o uporabi knjižnice in njenih virov in si izposodili več strokovne literature.
V reviji Knjižnica je objavila članek UDK in otroci. V njem ugotavlja, da bi lahko učence že v osnovni šoli motivirali, da bi si s pomočjo ustrezne spominske tehnike zapomnili vseh devet glavnih skupin UDK in jim tako približali klasifikacijo. Poznavanje Univerzalne decimalne klasifikacije je danes zelo zaželeno, saj uporaba UDK kot iskalne strategije vodi k relevantnejšim zadetkom.

Majda Steinbuch, Zavod RS za šolstvo, OE Maribor
Majda Steinbuch je objavila serijo člankov o vključevanju šolske knjižnice v šolski kurikul.
V Zborniku prispevkov posveta »Kurikul kot proces in razvoj«, je objavila članek z naslovom Knjižnična informacijska znanja – šolska knjižnica podpira učenje in poučevanje. V članku je prikazan razvoj šolskih knjižnic v Sloveniji s poudarkom na pedagoških nalogah in dejavnostih. Šolska knjižnica se le počasi integrira v vzgojno-izobraževalni proces. Ob izvajanju informacijskega opismenjevanja v knjižnici se kažejo značilnosti in pomanjkljivosti slovenskega šolstva. Med cilji kurikularne prenove so tudi medpredmetno povezovanje in sodelovanje ter timski pristop k poučevanju. Pri posodabljanju učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji, ki trenutno poteka v Sloveniji, bo zato treba nameniti večjo pozornost medpredmetnim povezavam.
V reviji Šolska knjižnica je leta 2007 objavila dva članka, in sicer Razredna knjižnica in Šolska knjižnica v kurikulu : knjižnično informacijsko znanje kot kurikularna tema v posodobljenih učnih načrtih. V člankih poudarja, da se lahko usposabljanje uporabnikov za samostojno uporabo knjižnic, njihovega gradiva in informacijskih virov najbolj učinkovito izvaja v okviru raziskovanja določene teme pri pouku predmetov in drugih dejavnosti ob aktivni vlogi šolske knjižnice.
V Zborniku del XX. poletne šole šolskih knjižničarjev Republike Hrvatske, ki je s temo Sodelovanje v informacijski družbi z ozirom na potrebe šolskega knjižničarstva potekala leta 2008 v Opatiji, je objavila članek Vključenost dejavnosti šolske knjižnice in knjižničnega informacijskega znanja v učne načrte predmetov. V članku je poudarila ključni pomen posodobitve na ravni povezovanja predmetov in disciplin in posodobitve na ravni kroskurikularnih tem za integracijo šolske knjižnice v kurikul. Za posodobitve na ravni povezovanja predmetov in disciplin je odločujoč globalni pristop, ki spodbuja celostno učenje in poučevanje.

Čopova priznanja

mag. Marjeta Oven:
Mag. Marjeta Oven je zaposlena v Centralni pravosodni knjižnici. Z bogatim strokovnim znanjem, ljubeznijo do knjige, razgledanostjo in človeško širino je odločilno prispevala k spoznanju, da se knjige in sodobni mediji dopolnjujejo in da so zapisane pravne podlage temelj za razumevanje prava. Tako njen prispevek ocenjujejo vodstvo in številni uporabniki. Pot takemu odnosu do nje in do knjižnice odpira tudi sama s svojo človeško toplino in utrjevanjem spoznanja, da povezanost zaposlenih zagotavlja prijazno okolje za delo in za uporabnike. Njena prepoznavna želja za še boljšo knjižnico je zagotovilo za nadaljnji razvoj in ohranjanje tistega, kar je bilo doseženo v dolgem delovanju Centralne pravosodne knjižnice. Kot izraz spoštovanja do njenega dela in kot spodbudo za nadaljnje delo v knjižnici, ki je zaradi njenega odločilnega prispevka vse bolj prepoznavna v strokovni javnosti, mag. Marjeti Oven podeljujemo Čopovo priznanje.

Maja Razboršek:
Majo Razboršek iz Kosovelove knjižnice v Sežani književnosti in bralne kulture. Ko govorimo ozaznamuje uspešno večletno strokovno delo na področju mladinske njenem delu, govorimo o vzornem delu z mlajšimi in odraslimi uporabniki, gradivom ter informiranjem o njem, govorimo o njenem prispevku k bralni, splošni in informacijski pismenosti prebivalstva, o stalnem strokovnem spopolnjevanju in uvajanju novosti v delovni proces. Gre za premišljeno in sistematično delo z mladimi in odraslimi, tudi z osebami s posebnimi potrebami ter za širjenje bralne kulture v raznolikih oblikah in vsebinah knjižne, književne in knjižnične vzgoje v povezavi z drugimi umetnostmi. Rezultatov njenega dela so deležni prebivalci štirih brkinsko-kraških občin, Slovenci iz zamejstva in vse več prehodnih obiskovalcev iz tujine ter srednješolci iz vse Slovenije. Poleg posameznikov in skupin sodeluje s strokovnimi delavci kraških institucij, vrtcev, šol, zavodov in društev. S premišljeno načrtovanim delom tako širi vpliv knjižnice na lokalni in širši družbeni prostor. Za navedeni prispevek Maji Razboršek podeljujemo Čopovo priznanje.

Joži Ahačič
V tržiškem prostoru je Joži Ahačič prepoznavna kot prijazna in požrtvovalna knjižničarka. Uporabnikova potreba je zanjo tako pomembna, da vedno najde odgovor na informacijsko vprašanje, ne glede na to, koliko virov mora pregledati. Za njo je šestintridesetletno temeljno strokovno delo v tržiški knjižnici dr. Jožeta Pretnarja, s posebnim poudarkom na področju mladinskega knjižničarstva, vzorno in vestno delo z mladimi uporabniki, njihovimi starši in pedagoškimi delavci. Odlikujejo jo temeljita seznanjenost in uspešno širjenje ter popularizacija otroške in mladinske literature. S svojim delom postavlja temelje za širitev bralne kulture v tržiški občini. Ob skrbi za svoje stalno strokovno izpopolnjevanje in ob uvajanju novosti ostaja večno mlada, večni otrok, očaran s knjigami in to očaranost širi okrog sebe. Odlično sodeluje s sodelavci in širšim družbenim okoljem. Je zgled vestne, strokovno podkovane knjižničarke s srcem, ki zna pogledati v oči in najti čas za človeka. Za predano delo in zapisanost knjižničarskemu poklicu Joži Ahačič podeljujemo Čopovo priznanje.

Avguština (Gusta) Grobin
Avguština (Gusta) Grobin je že 31 let zaposlena v Knjižnici Šmarje pri Jelšah. Njeno uspešno strokovno delo se odraža v zadovoljstvu uporabnikov s storitvami knjižnice. Svoje delo opravlja z veseljem in predanostjo, pri delu z uporabniki in gradivom je natančna in strokovna. V knjižnico vnaša optimizem in prijaznost. Posebno pozornost namenja delu z otroki in mladino ter odraslim s posebnimi potrebami. Izvaja številne oblike informiranja uporabnikov , od predstavitvenih razstav novega gradiva do predstavitev novosti na področju otroške in mladinske književnosti na lokalnem radiu. Je nepogrešljiva mentorica različnih oblik dela z mladimi bralci in pri uvajanju novih sodelavcev v delo. Zaradi svojega vedrega značaja je med svojimi sodelavci priljubljena in spoštovana... Posebno skrb namenja tudi uporabnikom s posebnimi potrebami. Stanovalce doma upokojencev je ob pomoči sodelavke povezala v bralni krožek, sodeluje pri študijskem krožku za odrasle z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Za njeno strokovno delo, sodelovanje in inovativnost ter topel človeški odnos Avguštini (Gusti) Grobin podeljujemo Čopovo priznanje.

Anka Sollner-Perdih
Anka Sollner-Perdih od leta 1997 vodi največjo oddelčno knjižnico v okviru Osrednje humanistične knjižnice Filozofske fakultete, knjižnico Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko. Pri svojem strokovnem delu izkazuje nadpovprečno uspešnost in zgledno sodeluje s sodelavci in širšim okoljem. Široka paleta obveznosti, ki jih opravlja, sega od koordinacije nabave gradiva, njegove obdelave ter dela z uporabniki do uredniškega dela pri redakciji različnih bibliografij. Sodeluje pri zbiranju in pripravi gradiv za objave, pripravlja in organizira razstave, s čimer pomembno prispeva k ugledu knjižnice. Je mentorica študentom bibliotekarstva in pri uvajanju novih sodelavcev v delo knjižnice. Pridobljena znanja, posreduje sodelavcem. Pomembno področje njenega dela je bibliografija in bibliografsko delo. S sodelavci je naredila bibliografske preglede slovenistike za določena obdobja, sama pa je pripravila vrsto osebnih bibliografij pomembnih slovenistov. Za njeno uspešno strokovno delo, zgledno sodelovanje s sodelavci in okoljem ter promoviranje knjižnice podeljujemo Anki Sollner-Perdih Čopovo priznanje.


Slika 1: Posvetovanje ZBDS
 


Slika 4: »Knjižnice - ohranjevalke kulturne dediščine okolja«
 


Slika 2: Ob registracijskem pultu
 


Slika 5: Socialno mreženje v »praksi«
 


Slika 3: »ZBDS – dodana vrednost knjižničarjem«


Slika 6: »Moj pogled na knjižničarja«


Slika 7: Skupinska fotografija prejemnikov priznanj

Čopove diplome 2009

Tatjana Gornik-Baraga
»Tatjana Gornik-Baraga je vse svoje življenje zapisala in posvetila– Knjižnici Bena Zupančiča v Postojni,«. Je človek svobodnega duha in mišljenja, obenem pa ima izrazit posluh za sočloveka. Empatičnost je njena vrlina, občudovanja vreden pa je tudi njen odnos do vseh zaposlenih. Njen življenjski cilj je vzpostavitev dobrih odnosov v knjižnici. In pri tem je uspešna. Njena izkušenost, prilagodljivost in strokovna usposobljenost za vodenje knjižnice imajo pomemben vpliv na uspešno zadovoljevanje spremenljivih potreb lokalne in širše skupnosti. Organizira kulturne prireditve, , dobro oblikuje poslovno politiko knjižnice in se uspešno povezuje z drugimi organizacijami., Njeni vrlini sta tudi ažurnost in prilagajanje spremembam. Posebej je treba poudariti njeno vlogo pri rekonstrukciji in dozidavi osrednje knjižnice v Postojni. Zaposlenim s svojo osebnostjo in karizmo vliva delovno energijo, vitalnost in moč ter jih pozitivno motivira. Za njeno vztrajno in uspešno strokovno napredovanje, uspešno vodenje knjižnice, razvijanje dobrih odnosov s sodelavci in okoljem, sodelovanjem v odborih in združenjih podeljujemo Tatjani Gornik Baraga Čopovo diplomo.

Lidija Majnik
Lidija Majnik je skoraj vso svojo delovno pot prehodila v knjižničarstvu. V Društvo bibliotekarjev se je včlanila leta 1975. V času vodenja Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju je bil največji in najzahtevnejši projekt zagotovitev povečanja števila zaposlenih ter uvajanje novih dejavnosti knjižnice, predvsem pa zagotovitev ustreznih prostorov Bila je uspešna na obeh področjih. Od začetnih 14 sodelavcev se je ob zaključku njenega mandata leta 2000 število zaposlenih povečalo na 23. Projekt adaptacije Malega gradu je trajal polnih 15 let in je potekal v več fazah. Obnova je trajala do leta 2000, ko so se vsi oddelki ptujske knjižnice združili pod skupno streho. Kot poslanka je Lidija Majnik sodelovala pri pripravi in sprejemanju knjižničarske zakonodaje in s tem sooblikovala pripravo zakonskih osnov za delovanje splošnih knjižnic. S svojim delom in vztrajnostjo je bila Lidija Majnik ena tistih, ki so bili na Ptuju prepričani, da si najlepše in najstarejše slovensko mesto zasluži tudi knjižnico, ki bo izpolnjevala vse sodobne standarde, ki jih narekuje knjižničarska stroka. Za njen prispevek k uresničevanju takega prepričanja Lidiji Majnik podeljujemo Čopovo diplomo.

Anica Kopinič
Anica Kopinič je Ljudsko knjižnico Metlika uspešno vodila od leta 1990 . Pridobljena znanja in izkušnje, je uspešno vključevala v razvoj knjižnice in njene dejavnosti. Veliko pozornost namenjala načrtnemu in stalnemu razvoju dejavnosti Ljudske knjižnice Metlika. V času njenega vodenja je knjižnica z uvajanjem številnih aktivnosti in vključevanjem v okolje postala prepoznavna in ugledna ustanova. .Veliko pozornost je namenjala širitvi zbirke, opremljanju knjižnice, širjenju knjižničnih prostorov in organizaciji knjižnične dejavnosti z odpiranjem izposojevališč. Rezultat njenih dosežkov je tudi bibliobus v občini Metlika,v sodelovanju z novomeško knjižnico. Nedvomno je eden od rezultatov njenih prizadevanj za razvoj knjižnične dejavnosti v občini Metlika tudi že izdelana projektna dokumentacija za izgradnjo nove knjižnice v starem metliškem mestnem jedru. Svojim sodelavcem je vzor dobre, odkrite in predvsem poštene delavke, pripravljene na sodelovanje in pomoč sodelavcem. S svojim znanjem in izkušnjami ter voljo do dela se je dotaknila vseh, ki so sodelovali z njo. Za njeno prizadevno in uspešno delo pri razvoju in širjenju knjižnične dejavnosti podeljujemo Anici Kopinič Čopovo diplomo.

Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Svojo knjižničarsko pot je Zdenka Žigon začela v Goriški knjižnici Franceta Bevka. Od leta 1993 je bila vodja enote Lavričeva knjižnica v Ajdovščini, ki je leta 2002 postala samostojen zavod. V vseh teh letih si je Zdenka Žigon prizadevala za aktivno vključevanje v okolje,. Poživila je dejavnosti, ki so v manjši meri potekale že prej in jim vtisnila novo vsebino, obenem pa si je ves čas prizadevala za uveljavljanje novih oblik dela z bralci. Veliko skrb je namenila širitvi mreže, poskrbela je za odkup deleža bibliobusa, ki sta ga skupaj uporabljali Goriška in Lavričeva knjižnica in je tako v celoti postal last Lavričeve knjižnice. Uredila je računalniško opremljenost in povezanost večine oddelkov Lavričeve knjižnice ter avtomatizirano izposojo. Aktivna je v Društvu bibliotekarjev Primorske, v strokovni reviji objavlja članke o delu knjižnice. Veliko skrb namenja sodelovanju z okoljem, v okviru Lavričeve knjižnice je ustanovila Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Njena dejavnost se je širila, zato je prerasla v društvo MOST, univerzo za tretje življenjsko obdobje Ajdovščina, ki je še danes ena najbolj prepoznavnih tovrstnih univerz pri nas in v zamejstvu. Vsa leta je skrbela , da je knjižnica strokovno, kulturno in materialno dobro poslovala. Zdenka Žigon živi za in z Lavričevo knjižnico. Za njen prispevek s strokovnemu delu ji podeljujemo Čopovo diplomo.

Darja Peperko Golob
Njeno ime je neločljivo povezano s posebnimi zbirkami v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Ima izreden čut za redko in dragoceno knjižnično gradivo. Je ena gonilnih sil promocijske ter razstavne dejavnosti knjižnice. Uredila je bogate zbirke posebnega gradiva. Starejše gradivo predstavlja v obliki razstav, bibliopedagoških ur, z objavami člankov in katalogov gradiva ter sodobno obdelavo oz. prenosom na elektronske medije. S sodelovanjem s sorodnimi ustanovami vzpostavlja strokovne vezi in tako širi pomen knjižnice v širše okolje. Prizadeva si biti na tekočem z najboljšimi rešitvami hranjenja in zaščite gradiva in skrbi , da je to posebno gradivo pravilno hranjeno v ustreznih mikroklimatskih pogojih,.. Ukvarja se tudi z uredniško, in založniško dejavnostjo in sodeluje v projektih, ki oživljajo našo pisno kulturno dediščino in črpajo svoje vsebine iz domoznanstva in posebnih zbirk in tudi njeno delo predstavljajo najširši javnosti, preko spleta pa tudi celemu svetu. Aktivno tudi sodeluje v delovni skupini za domoznanstvo, ki deluje v okviru osrednjih območnih knjižnic. Za njeno prizadevnost pri strokovnem delu Darji Peperko Golob podeljujemo Čopovo diplomo.

Knjižnica Velenje (direktor Vlado Vrbič)
Zgodovina knjižnic in knjižničarstva v Šaleški dolini se je začela leta 1854, ko je bila ustanovljena »bukvarnica« entuzijasta Petra Musija. V času do druge svetovne vojne je tod delovala vrsta knjižnic, vendar je druga vojna prekinila delovanje večine od njih. Začetki današnje Knjižnice Velenje pa segajo v jesen leta 1934, ko je bila odprta »javna knjižnica« z zbirko 442 knjig v tedanji osnovni šoli. Njena zbirka je skrita pri zavednih Velenjčanih preživela drugo vojno in po njenem koncu spet služila svojemu namenu. Od leta 1962 je knjižnica delovala v prostorih tedanje Delavske univerze, dobila je prvo šolano knjižničarko. Leta 1971 je bila knjižnica že nepogrešljivi del kulturnoizobraževalne ponudbe nastajajočega mesta, knjižnica se je osamosvojila in preselila v posebej zanjo zgrajen objekt, kar je bilo za tiste čase izredna redkost. Zaposlovala je že sedem ljudi. Od leta 1975 do 2004 je bila knjižnica vključena v okvir Kulturnega centra Ivan Napotnik, znova je postala samostojna leta 2008. Od začetka sedemdesetih let velenjski knjižničarji in knjižničarke sodelujejo v strokovnih in upravnih združenjih tako na regijskem kot tudi na državnem nivoju. V obdobju po letu 2000 je knjižnica tudi s prostori stopila v tretje tisočletje, v večje in obnovljene prostore so se preselile vse njene enote. Knjižnica danes na treh lokacijah skrbi za 46.000 prebivalcev. Knjižnica Velenje je danes temeljni steber kulture, informacijsko-izobraževalne in socialno-družabne ponudbe v vseh treh občinah, za katere izvaja knjižnično dejavnost. Za njen prispevek k ugledu in pomenu slovenskega knjižničarstva Knjižnici Velenje ob njeni 75-letnici podeljujemo Čopovo diplomo.

Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (predstojnica dr. Alenka Šauperl)

V preteklosti slovenski knjižnični delavci niso bili bibliotekarsko strokovno šolani, ker formalnega izobraževanja na tem področju še ni bilo. Prva organizirana oblika strokovnega izobraževanja poklicnih knjižničarskih delavcev so bili knjižničarski tečaji v letih 1947 in 1949 za kandidate s srednjo šolo. V šolskem letu 1964/65 je bil v program Pedagoške akademije vključen dveletni dvopredmetni študij knjižničarstva, leta 1980 pa je bil uveden srednješolski izobraževalni program za poklic knjižničar-knjigar. Spomladi leta 1982 je bil pripravljen prvi osnutek programske zasnove za izobraževalni program knjižničarstva za pridobitev srednje, višje in visoke strokovne izobrazbe, leta 1984 pa nov osnutek dvopredmetnega visokošolskega programa Bibliotekarstvo, ki ga je Posebna izobraževalna skupnost leta 1985 dokončno potrdila in določila, da se začne izvajati v šolskem letu 1987/88 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1994 so na Oddelku za bibliotekarstvo pripravili še program samostojnega študija bibliotekarstva, ki so ga začeli izvajati v šolskem letu 1996/97. Naslednje šolsko leto je bil objavljen že razpis za podiplomski študij. Po prvem desetletju, ko je bilo največ naporov Oddelka za bibliotekarstvo vloženih v organizacijo dodiplomskega in podiplomskega študija, je v drugem desetletju Oddelek posvečal posebno pozornost raziskovalni in mednarodni dejavnosti ter znanstvenem publiciranju, opravljen je bil tudi prehod na uskladitev študijskih programov z bolonjsko reformo. Oddelek se je tudi preimenoval v Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.. Od leta 2000 se oddelek vključuje v evropski program za izmenjavo študentov in profesorjev Socrates/Erasmus, kasneje pa tudi v programe Leonardo da Vinci. Sklenjeni so sporazumi o sodelovanju z univerzami v Evropi in ZDA, aktivno pa sodeluje tudi v različnih projektih. V zbirki »Bibliothecaria«, ki jo izdaja oddelek, je doslej izšlo že petnajst knjig.

Za dvaindvajsetletni prispevek k razvoju bibliotekarstva na pedagoškem in raziskovalnem področju v Sloveniji in tujini Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani podeljujemo Čopovo diplomo.

Posebno priznanje, ki ga ministrstvo izda za pridobljeni naziv bibliotekarski višji svetnik, je prejela dr. Alenka Kavčič-Čolić. V imenu ministrice je nosilki naziva priznanje predal državni sekretar Ministrstva za kulturo dr. Stojan Pelko.

Alenka Kavčič-Čolić
Alenka Kavčič-Čolić že več kot 20 let opravlja dela s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. V tem obdobju je pridobila bogate izkušnje v specialni in visokošolski knjižnici ter v zadnjem obdobju v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). V prvem desetletju svoje strokovne poti se je ukvarjala s strateškimi informacijskimi sistemi in managementom v knjižnicah, - to je bila tudi tema njene magistrske naloge. V času razvoja digitalnih vsebin in elektronskih virov se je v svojem strokovnem in znanstvenem delovanju osredotočila na njihovo arhiviranje in trajno hranjenje, ki ju obravnava tudi v svoji doktorski disertaciji z naslovom Arhiviranje slovenike na internetu: metodološki pristop; leta 2007 jo je zagovarjala na Univerzi v Zagrebu.
Od leta 2001 je vodja Bibliotekarskega raziskovalnega centra pri Enoti za razvoj knjižničarstva Narodne in univerzitetne knjižnice. Del svojih dejavnosti pa še zmeraj namenja metodološkim rešitvam problematike trajnega hranjenja digitalnih virov v NUK. Sodeluje pri mnogih domačih in evropskih raziskovalno-razvojnih projektih, med katerimi izstopata EOD iz evropskih programov eTEN in Kulture, ki je v Sloveniji uvedel storitev digitalizacije knjig po naročilu, ter DRIVER, ki je znanstveno literaturo slovenskih raziskovalcev priključil k mrežam odprto-dostopnih repozitorijev evropskih univerz.
Od leta 2006 je lanica odbora Ifline sekcije za informacijsko tehnologijo, kjer prizadevno sodeluje pri ustvarjanju vsebinskega programa Sekcije. Kot tajnik tega odbora (od leta 2007) je letos organizirala Iflino satelitsko konferenco “Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology”, ki je od 19. do 20. avgusta potekala v Firencah – bila je tudi članica programskega odbora in podpredsednica konference.
Alenka Kavčič-Čolić prenaša svoje bogato znanje in izkušnje v knjižničarsko stroko z referati, članki, sodeluje pa tudi pri tečajih permanentnega izobraževanja v NUK. Od leta 1992 je članica ljubljanskega društva bibliotekarjev. Leta 2005 je dobila nagrado Kalanovega sklada za ustvarjalen prispevek k razvoju stroke.

nazaj na kazalo

natisni članek